Kot primer tega odziva je navedel izdelek v eni od drogerij, kjer so še v četrtek čistilo za posodo prodajali za 2,75 evra, v petek pa je cena padla na 1,25 evra, kar pomeni več kot 50-odstotno znižanje. Kelemen je prepričan, da trgovci niso izvedli teh ukrepov zgolj zaradi marketinškega trika, temveč so se odzvali na realni pritisk, ki ga je povzročil bojkot.

Povod za akcijo so bile vse višje cene, predvsem hrane, ki so se v zadnjih treh letih na Hrvaškem dvignile za 34 odstotkov. Podatki Državnega statističnega urada Hrvaške kažejo, da so se cene osnovnih živil od januarja 2022 do decembra 2024 povečale, od najnižje 15-odstotne rasti pa vse do skoraj 50-odstotne. Zabeležena pa ni bila nobena pocenitev.

Bojkot je sprožila Facebook skupina Halo, inšpektor, za katero stoji Evropski center za potrošnike (ECIP). Skupina je hitro pridobila širok odziv, saj je v nekaj dneh zbrala več kot 72.000 sledilcev.

Kelemen je dejal, da bodo po analizi rezultatov bojkota razmislili o nadaljnjih korakih, kot so večdnevni bojkot trgovin ali celo trajni bojkot določenih izdelkov in trgovskih verig, je poročal Forbes Slovenija. Medtem so hrvaški trgovci dejali, da cen kljub temu ne nameravajo spremeniti. Kot je v soboto za hrvaško televizijo RTL dejal Mirko Budimir iz trgovinskega združenja pri hrvaškem združenju delodajalcev (HUP), bojkot ne bo ničesar spremenil. Napovedal je, da bodo trgovci "nadaljevali svoje delo kot doslej".

Odziv na bojkot je sprožil tudi podobno akcijo v Sloveniji. Na družbenem omrežju TikTok je nastala skupina "bojkotslovenija", ki je že zbrala nekaj več kot 400 sledilcev. Čeprav je za zdaj še v začetnih fazah, kaže, da so slovenski potrošniki začeli razmišljati o podobnih ukrepih, kot so jih sprejeli hrvaški uporabniki.

@bojkotslovenija