Med šestimi kandidati, ki so med anketiranci v zadnjih dveh merjenjih dobili najvišjo podporo, bi Logarja izbralo 34,1 odstotka anketiranih ali 3,9 odstotne točke več kot avgusta, Pirc Musarjevo pa 31,4 odstotka, kar je v primerjavi z avgustovsko meritvijo prav tako 3,9 odstotne točke več. Za nekdanjega evropskega poslanca in zunanjega ministra Iva Vajgla bi se jih odločilo 5,4 odstotka, za kočevskega župana Vladimirja Prebiliča 3,5 odstotka, za nekdanjega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja dva odstotka, za glasbenika Gregorja Bezenška mlajšega pa 0,3 odstotka. Med vprašanimi jih 1,7 odstotka ne bi izbralo nobenega od naštetih, 1,6 odstotka jih je odgovorilo, da ne bodo volili, 17,6 odstotka pa, da ne vedo.

Če bi imeli možnost v drugem krogu izbirati med Logarjem in Pirc Musarjevo, bi jih Logarja izbralo 42,1 odstotka ali 2,4 odstotne točke več kot avgusta, Pirc Musarjevo pa 41,9 odstotka ali 4,8 odstotne točke manj kot avgusta. Če bi izbirali med Logarjem in Brglezom, bi prvega obkrožilo 51,4 odstotka, drugega pa 25,2 odstotka. Če pa bi izbirali med Pirc Musarjevo in Brglezom, bi kandidatko obkrožilo 46,4 odstotka, kandidata pa 29,7 odstotka.

Pri tem avtorji ankete izpostavljajo, da Brgleza niso vključili v osnovno vprašanje, koga od predsedniških kandidatov bi anketirani volili na jesenskih predsedniških volitvah. Njegov vstop v predsedniško tekmo namreč na začetku anketiranja še ni bil potrjen. Pač pa so anketni vprašalnik sredi minulega tedna dopolnili tako, da so vključili možnost izbire v drugem krogu med njim in Logarjem in med njim in Pirc Musarjevo, pri čemer je sodelovalo 513 vprašanih.

V anketi so ugotavljali tudi, kako vlada izpolnjuje pričakovanja. V prvih stotih dnevih svojega delovanja je v celoti izpolnila pričakovanja 22,8 odstotka sodelujočih, medtem ko jih je 28,2 odstotka menilo, da pričakovanj ni izpolnila. Da je pričakovanja izpolnila le deloma, jih je navedlo 43,7 odstotka, takšnih, ki ne vedo oz. ne morejo oceniti, pa je 5,3 odstotka. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 58,2 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 30,1 odstotka. Odgovor ne vem jih je podalo 11,7 odstotka.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi Gibanje Svoboda izbralo 33,4 odstotka vprašanih, kar je 0,4 odstotne točke manj kot avgusta, SDS pa sledi s 23,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot avgusta. Na tretjem mestu je NSi z devetimi odstotki, kar je devet odstotnih točk več kot mesec prej. Na četrtem mestu je SD s 6,8 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke več kot mesec prej, na petem mestu pa je Levica s 4,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot avgusta. Drugo stranko bi obkrožilo dva odstotka sodelujočih, neopredeljenih je 16,8 odstotka, medtem ko jih 3,4 odstotka ne bi volilo.

Današnje parlamentarne stranke povsem dominirajo na strankarskem prizorišču, navajajo avtorji raziskave. Medtem ko se je med javnomnenjsko anketo maja za to, da bi volili kakšne druge stranke, kot so Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD ali Levica, ogreval 12,5-odstotni delež opredeljenih volivcev, je zdaj takih torej le še dva odstotka. S tem posledično najbolj pridobivata najmočnejši stranki. Svoboda ima med opredeljenimi volivci kar 42-odstotni delež, SDS pa 30-odstotnega. To je opazno več, kot je znašal njun volilni rezultat aprila. V tej primerjavi sta se močno okrepili tudi NSi (11,3 odstotka) in SD (8,5 odstotka), manj pa med opredeljenimi pridobiva Levica (5,9 odstotka opredeljenih).

Na prvih treh mestih na barometru priljubljenosti slovenskih politikov so predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Robert Golob in evropska poslanka Ljudmila Novak. Na četrtem mestu je Logar, na petem pa minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Sledijo ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik NSi Matej Tonin, Cigler Kralj, gospodarski minister Matjaž Han in na desetem mestu ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar.

Ninamedia je anketo izvedla med 12. in 15. septembrom, sodelovalo pa je 700 ljudi.