Poteza odbora je eden izmed zadnjih korakov v procesu odobritve mokarja kot novega živila. Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo namreč sestavljajo predstavniki vseh članic EU, predseduje pa mu predstavnik Evropske komisije. Gre za svetovalno telo komisije. Države članice so tako dale zeleno luč Evropski komisiji, da podjetju, ki je zahtevalo odobritev, dovoli uvrstitev mokarja na evropski trg. Gre sicer za ličinko hrošča z latinskim imenom Tenebrio molitor.

Komisija bo zdaj v ta namen sprejela pravni akt. Ta bo med drugim tudi določil zahteve za označevanje živil, ki vsebujejo to novo živilo. Uredba o novih živilih se dotika zgolj odobritve izdelka, ki je bil pred tem deležen strogega znanstvenega ocenjevanja pri Evropski agenciji za varnost hrane (Efsa). Na podlagi znanstvenih dokazov je bilo ugotovljeno, da živilo ljudem ne predstavlja tveganja za zdravje. Efsa uživanje mokarjev odsvetuje le osebam z alergijami na rake in pršice.

Kot so pojasnili v Evropski komisiji, uporaba žuželk kot vir beljakovin ni nova, žuželke pa se pogostokrat znajdejo na krožnikih številnih držav po svetu. Predstavljajo pa žuželke kot živilo v EU zaenkrat zelo majhno tržišče.

Strokovnjaki izpostavljajo tudi okoljske koristi gojenja žuželk za hrano. Ti koristi temeljijo na visoki učinkovitosti pretvorbe krme žuželk, manjšem izpustu toplogrednih plinov, manjši porabi vode in obdelovalnih površin ter uporabi biokonverzije na žuželkah kot tržni rešitvi za zmanjšanje živilskih odpadkov.

V Sloveniji ideja o pridelavi mokarjev za prehranske potrebe ni nova. Leta 2015 se je pojavila podjetniška pobuda, katere prvi produkt je bila proteinska ploščica, v kateri je bil kot glavni vir proteinov dodan mlet prah iz insektov mokarjev. V časniku Delo so pred meseci izpostavili tudi podjetnika, ki se je prav tako ukvarjal s pridelavo mokarjev. A slovenska zakonodaja ličink mokarjev ni dovoljevala za človeško prehrano, zato se je s podjetjem preusmeril v izdelavo gnojil iz iztrebkov ličink.