Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji sta letos največ pozornosti namenjali uveljavljanju slovenščine tam, kjer živijo Slovenci. To bo, kot sta na novinarski konferenci v Trstu dejala predsednika organizacij Walter Bandelj in Ksenija Dobrila, v ospredju tudi v letu 2020, ko si želijo tudi dogovora o vrnitvi Narodnega doma v Trstu.
NAČRTI SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI: V ospredju prizadevanj uveljavljanje slovenščine
Trst
Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO), in predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Dobrila sta v zvezi s prizadevanji za dogovor o vrnitvi Narodnega doma v Trstu izpostavila vlogo slovenskega predsednika Boruta Pahorja, ki se je za to konkretno zavzel. Po besedah Bandlja je slovenski predsednik skupaj z italijanskim kolegom Sergiom Mattarello tudi "premaknil zadevo z mrtve točke". "Manjšina napeto pričakuje, da bo to vprašanje rešeno do julija 2020, ko bomo obeležili 100. obletnico požiga Narodnega doma," pa je poudarila Dobrila.
Dejala je še, da v zvezi z Narodnim domom v Trstu za leto 2020 potekajo dejavnosti na treh ravneh. Prva je vrnitev, druga oblikovanje "predloga za vselitev" oz. uporabo vrnjene zgradbe, tretja pa primerna obeležitev 100. obletnice požiga narodnega doma. Kot je dejala Dobrila, ob obletnici pripravljajo vrsto prireditev, Bandelj pa je povedal, da se bosta osrednje slovesnosti 13. julija prihodnje leto udeležila tudi slovenski in italijanski predsednik.
Predsednica SKGZ je omenila, da je slovenska manjšina v Italiji že dobila nazaj Trgovski dom v Gorici, v katerega naj bi se prihodnje leto preselili narodna in študijska knjižnica, glasbeni šoli ter obe krovni organizaciji. Vrnili so ji tudi narodni dom pri Svetem Ivanu in ji namenili sredstva za obnovo. Ta naj bi se začela prihodnje leto in naj bi trajala dve leti.
S področja jezika sta vodji obeh krovnih organizacij izpostavila nadgradnjo centralnega urada za slovenski jezik na deželni ravni, ki skrbi za vodenje in usklajevanje aktivnosti za rabo slovenščine v javni upravi. Po besedah Dobrile je zadnji dosežek s tega področja, da se pri prijavi dohodnine lahko prilaga račune v slovenščini. Dobrila je med letošnjimi dosežki omenila še, da so pri deželi izposlovali sredstva za usposabljanje dijakov višjih šol v slovenščini in kadrovanje ter oblikovanje t. i. mreže zaupanja, oblike sodelovanja kulturnih in drugih organizacij na mladinskem področju.
Poleg tega so tiskanim medijem, ki jim je v začetku leta slabo kazalo, zagotovili pravno in finančno pomoč za delovanje. Glede televizije in radia v slovenskem jeziku pa so nadaljevali pogovore z Italijo o vsebinski nadgradnji programa italijanske radiotelevizije Rai v slovenskem jeziku, je še povedala Dobrila.
Med cilji za leto 2020 na področju jezika je med drugim izpostavila nadaljevanje krepitve slovenščine v javnosti, reševanje vprašanja zastopanosti manjšine v parlamentu v Rimu ter slovesnost ob 90. obletnici smrti bazoviških junakov. Bandelj je med načrti za prihodnje leto omenil tudi skupno promocijo slovenske manjšine v Italiji. "Dobili bomo skupen logotip," je povedal in pojasnil, da bo z njim slovenska manjšina enotno predstavljala sebe ter svoje izdelke in storitve v Italiji, Sloveniji in po svetu. Potem ko sta SKGZ in SSO v začetku letošnjega leta objavili skupno promocijsko brošuro Mi, Slovenci v Italiji, za prihodnje leto razmišljajo o promocijskem videoposnetku, je še dejal Bandelj.
V Narodnem domu v Trstu ravno poteka zaključna tiskovna konferenca krovnih organizaciji SSO in SKGZ. Predsednika Walter...
Posted by Svet slovenskih organizacij on Monday, December 23, 2019
Sodelovanje med krovnima organizacijama sta oba predsednika ocenila kot dobro. "S predsednico se ne strinjava vedno, vendar z dialogom prideva do strinjanja, do skupne točke v prid narodne skupnosti," je dejal. Enoten nastop manjšine je po njegovem pomemben, saj ločenim predlogom razdeljene manjšine ne bi prisluhnili niti v Ljubljani niti v Rimu. "Poenotili smo poglede, ker zasledujemo iste cilje," pa je dejala Dobrila.