Ljudje so si v preteklih sezonah poleg sobot in nedelj izbirali že zelo različne dneve za odhod na pot, je povedala Barbara Janežič s centra. "Kakšno sezono je bil to četrtek, kakšno sezono torek, letos pa je očitno ponedeljek," je izpostavila.

Matej Ogrin z oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete opaža, da se je letos pokazal vzorec, ko se visoke prometne konice, praviloma značilne za petek in soboto, nekoliko razbijejo. Vzroke za bolj prometne ponedeljke vidi po eni strani v tem, da so ob ponedeljkih povečani migracijski tokovi zaradi začetka delovnega tedna, po drugi strani pa se je vzorec potovanj od Alp proti Jadranu odzval na razmere na cestah, ko je bila največja gostota prometa ob petkih in sobotah.

Hkrati pa se prometni tokovi po njegovih besedah večajo. Na hrvaških avtocestah je bilo v prvem delu letošnje poletne sezone precej več prometa kot v enakem obdobju lani. Velika večina avtomobilov pa na hrvaške avtoceste pride prav skozi Slovenijo, je opozoril.

"Prometni tokovi se prilagajajo preteklim izkušnjam z zastoji in ljudje skušajo iskati druge prilagoditve med dnevi, kolikor je to mogoče," je pojasnil. Tega po njegovem opozorilu ni mogoče predvideti, saj se "vsakdo sam odloča, kdaj, kam in kako bo šel".

"Prometni tok ni enoten in homogen pretok, čeprav se morda tako zdi," je izpostavil. "Tako ima denimo v cestnem prometu vsako vozilo svojega pilota, ki se odloča samostojno," je ilustriral. Po njegovih besedah gre za prilagajanje. Tudi takrat, ko so v mestih denimo kakšne zapore cest, se dogajajo drugačne prerazporeditve, kot so jih pričakovali strokovnjaki ali posamezni modeli. "Promet je živ sistem in išče rešitve," je dodal.