Neeksplodirane bombe bodo na Goriškem prisotne še zelo dolgo

Goriška

Sto let od začetka prve, skoraj 70 let od konca druge, svetovni vojni po svetu še vedno terjata številna življenja. Pred nekaj tedni je na gradbišču zaradi neeksplodiranega ubojnega sredstva (NUS) umrl strojni delavec v Nemčiji, nesreče z NUS pa niso nobena redkost niti v Sloveniji. Še posebej je, predvsem zaradi soške fronte, njihovo število visoko na severnem Primorskem.

V Sloveniji je bila zadnja nesreča z NUS v Tolminu, ko so tri osebe ob najdbi ročne granate manipulirale z njo, pri čemer je prišlo do eksplozije. Eden od udeležencev nesreče je pri tem utrpel hude telesne poškodbe in celo invalidnosti.

Nesreče z NUS so tudi sicer v Sloveniji najbolj pogoste na zahodu države. Na severnoprimorskem območju namreč skoraj ne moremo izključiti nobenega ubojnega sredstva, ki so se uporabljala v času obeh vojn. "Tu najdemo vse od ročnih bomb, minometnih min do topovskih granat. Prevladujejo predvsem sredstva s prve svetovne vojne," je za Regional povedal Igor Boh, vodja intervencije in vodja programov izobraževanja in usposabljanja pripadnikov enote za varstvo pred NUS, in dodal, "ti ostanki so kljub starosti več kot 50 ali 100 let še vedno nevarni in lahko ob neprimernem ravnanju eksplodirajo in povzročijo hude telesne poškodbe in veliko materialno škodo.”

V osmih letih odstranili 70 ton neeksplodiranih sredstev

V zadnjih osmih letih, od leta 2005 do 2013, so pripadniki Državne enote civilne zaščite za varstvo pred NUS vsako leto odstranili in uničili približno deset ton ubojnih sredstev, kar v povprečju znaša kar 25 kilogramov na dan. Največ NUS je bilo odstranjenih leta 2003 – kar 18 ton, leta 2012 približno šest ton, v letu 2013 spet nekoliko več, in sicer šest ton in 745 kilogramov.

Pripadniki državne enote civilne zaščite za varstvo pred NUS večino nevarnih neeksplodiranih sredstev uskladiščijo in nekajkrat na leto na poligonu uničijo. Lani so imeli zabeležili 453 intervencij, na katerih so odstranili 3635 kosov teh nevarnih ostankov iz 1. in 2. svetovne vojne. Večina najdb je bila uničena na poligonu za uničenje NUS, tista pa, katerih prevoz in skladiščenje zaradi stanja, v katerem so bila najdena, ni bil mogoč, so uničili na kraju najdbe.

Največ NUS odkritih v kmetijstvu

Največ NUS se odkrije v kmetijstvu, a je v zadnjem obdobju obdelovanje zemlje in s tem odkrivanje NUS v kmetijstvu  močno upadlo. "Ljudje se v današnjih časih veliko bolj ukvarjajo z novimi športi in pri tem se zdaj  število najdb povečuje. Novost je tudi, da se izvajalci oziroma investitorji pred začetkom gradbenih del posvetujejo z nami in naročijo pregled terena," je z osveščenostjo ljudi pred nevarnostjo tovrstnih najdb zadovoljen Boh.

Ko govorimo o NUS, ne moremo govoriti o manj ali bolj nevarnih sredstvih. V fazi proizvodnje se eksplozivom namreč dodajajo posebni dodatki, stabilizatorji, ki služijo, da se ta sredstva v neki predpisani obliki in predpisanem roku varno uporabljajo. Če govorimo o sredstvih, ki so bila uporabljana v vojni in so zaradi določenih razlogov zatajila, to pomeni, da se je ravnovesje teh eksplozivnih in smodniških polnitev popolnoma podrlo. Dovolj je lahko že samo premik tovrstnega sredstva, da lahko pride do tragedije. Problem so tudi vžigalni deli, ki so zaradi korozije občutljivi že na minimalne premike.

Območje ne bo praktično nikoli čisto

Koliko NUS je še prisotnih na Goriškem, strokovnjaki lahko zgolj predvidevajo. Muzeji hranijo podatke, koliko sredstev je bilo uporabljenih, strokovnjaki pa s pomočjo odstotka zatajitev predvidevajo, koliko ostankov je še prisotnih na nekem območju. Boh je prepričan, da še dolga leta ne bo mogoče z gotovostjo trditi, da se na tem območju nikjer več ne nahajajo NUS. "Težava je tudi, da se stvari zaradi erozije zemlje pojavljajo na drugih koncih, kot so bila uporabljena. Tako smo pred kratkim v Solkanu našli topovski izstrelek, ki ga je Soča prinesla v ta del," še pove Boh in dodaja, "mislim, da do popolnega očiščenja območja nikdar ne bo prišlo."

Pripadniki enot za varstvo pred NUS sicer delujejo v sklopu civilne zaščite. Delo je izvajano na prostovoljni bazi, plačilo, ki ga dobijo, pa je opredeljeno v pravilniku. Gre za dodatek za delo z eksplozivnimi, nevarnimi sredstvi. "To plačilo pa še zdaleč ne odtehta nevarnosti tega zahtevnega dela, ki ga člani CZ opravljajo," zaključi Boh.