Čeprav je Charles postal kralj takoj ob smrti svoje matere Elizabete II. septembra lani, je kronanje obred, ki simbolizira začetek njegovega vladanja. Obenem gre za versko slovesnost, ki pomeni potrditev monarhove vloge kot vodje anglikanske cerkve.

Tokratno je bilo nekoliko skromnejše od zadnjega leta 1953, ko je bila okronana Elizabeta II., tako v številu gostov in udeležencev kot dolžine sprevoda. Teme kronanja so medtem v marsičem odsevale Karlova vseživljenjska prizadevanja na področju biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja.

Kraljevi par se je dopoldne v opatijo iz Buckinghamske palače popeljal s kočijo, ki je bila leta 2012 narejena ob 60. obletnici vladanja kraljice Elizabete II. Ob poti ju je v deževnem vremenu pozdravila večtisočglava množica navdušencev, izmed katerih so številni svoja mesta zasedli že pred več dnevi.

Obred v opatiji je pred nekaj več kot 2200 povabljenimi gosti vodil canterburyjski nadškof Justin Welby, ki je Karla III. z besedami "predstavljam vam kralja Karla, vašega nespornega kralja" najprej simbolično predstavil zbranim.

Kralj je nato v prisegi med drugim obljubil, da bo ohranjal anglikansko cerkev in vladal v skladu z zakoni. Sledilo je maziljenje kralja, ki je bilo v določeni meri skrito pred očmi javnosti. Olje, ki so ga pri tem uporabili, ni vsebovalo nobenih sestavin živalskega izvora, medtem ko je bila doslej v njem tradicionalno tudi ambra, ki nastaja v črevesju kita glavača.

Kralj se je nato pomaknil do stola kralja Edvarda, posebnega stola za kronanje, narejenega leta 1300. Prejel je regalije, med drugim kraljevski meč, kraljevo ogrinjalo, vladarsko jabolko, prstan, štolo, žezlo, palico in krono.

Kralja so kronali z znamenito krono svetega Edvarda, ki je iz čistega zlata in okrašena s številnimi dragimi kamni. Gre za simbol monarhove avtoritete, ki je bila narejena leta 1661, uporablja pa se zgolj ob samem kronanju. Obred se je zaključil z ustoličenjem, ko je kralj sedel na prestol in so mu zbrani, na čelu z Welbyjem in princem Williamom, izrekli prisego zvestobe.

Sledilo je še kronanje Karlove soproge Camille, ki bo odslej znana kot kraljica, medtem ko je od septembra nosila naziv kraljica soproga.

Kljub tradicionalni simboliki je kralj želel v obred vpeljati tudi nekatere posodobitve. Med drugim so prvič sodelovale škofinje in voditelji verskih manjšin v državi. Pomembno vlogo so v obredu igrali tudi keltski jeziki. V skladbah med obredom je bilo slišati tako angleški kot valižanski, škotski in irski jezik. Del glasbe je bilo v počastitev Karlovega očeta, princa Philipa, tudi grške pravoslavne.

Med visokimi gosti so bili številni svetovni voditelji in predstavniki kraljevih družin. Iz prve vrste so dogajanje spremljali prestolonaslednik princ William s soprogo Kate in otrokoma, princeso Charlotte in princem Louisom, medtem ko je princ George sodeloval tudi v samem sprevodu. V prvi vrsti je bil Karlov najmlajši brat Edward s soprogo Sophie.

Med ožjimi družinskimi člani, ob sestričnah, je v tretji vrsti sedel tudi princ Harry, ki pa ga tako kot Karlovega brata princa Andrewa po vrnitvi slovesnega sprevoda v Buckinghamsko palačo ni bilo na balkonu, od koder sta kralj in kraljica pozdravile zbrano množico. Prelet letal je zaradi slabega vremena potekal v nekoliko okrnjeni obliki.

Po končanem obredu kronanja v Westminstrski opatiji so se iz sveta zvrstile številne čestitke britanskemu kralju in kraljici. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kronanje označila za "dokaz trajne moči britanske monarhije", ameriški predsednik Joe Biden pa je poudaril pomen trajnega partnerstva med državama.

Med državniki na kronanju je bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je dogodka udeležila s soprogom Alešem Musarjem. Novemu kralju je pri vladanju zaželela veliko modrosti in razuma ter zdravja. Priložnost je izkoristila tudi za srečanja s številnimi državniki.

"Čestitke kralju Karlu III. In kraljici Camilli ob današnjem zgodovinskem dogodku. Novemu kralju želim pri vladanju veliko modrosti in razuma ter zdravja. Prepričana sem, da se bodo odlični odnosi med Slovenijo in Združenim kraljestvom nadaljevali tudi v času vladanja novega kralja," je ob tej priložnosti izpostavila predsednica Pirc Musar.

Na sprejemu v Buckinghamski palači se je kralj Karel III. ob pozdravnem srečanju s predsednico republike spomnil na obisk v Sloveniji leta 1998 ter dejal, da imamo lepo deželo s čudovito naravo.

Sicer pa je predsednica Republike Slovenije včerajšnji sprejem in čas pred obredom kronanja izkoristila za srečanja s številnimi svetovnimi voditeljicami in voditelji. Tako se je srečala s predsednicama Evropske komisije in Evropskega parlamenta, predsednicami Moldavije, Madžarske, Slovaške, Grčije, Gruzije in Kosova. Pa tudi s predsedniki Islandije, Avstrije, Italije, Albanije, Črne Gore, Severne Makedonije, Latvije, Litve, Estonije, Islandije, Romunije, Libanona, Iraka, Poljske, Cipra, Armenije, Romunije ter z britanskim zunanjim ministrom, britansko šolsko ministrico in tunizijskim zunanjim ministrom.

V ospredju pogovorov je bilo predvsem aktualno dogajanje v regiji Zahodnega Balkana, pa tudi drugi mednarodni izzivi, povezani z vojno v Ukrajini, soočanjem z lažnimi novicami in dezinformacijami ter kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN.

Na Otoku sicer niso vsi delili navdušenja nad kronanjem in v več mestih so potekali protesti nasprotnikov monarhije. Policija je v okviru okrepljenih pristojnosti, ki jih je pridobila pred kronanjem, že zjutraj pridržala šest vodilnih članov skupine Republic, ki se zavzema za ukinitev monarhije.

V Sloveniji je britansko veleposlaništvo v Mojstrani pripravilo dogodek s spomini na obisk princa Charlesa v Sloveniji pred 25 leti. Skupaj s Slovenskim planinskim muzejem so pripravili dogodek, poimenovan Po poteh kralja Karla III. Z njim so oživili del poti, ki jo je opravil takratni princ. Pohodniki so se tako odpravili do slapa Peričnik, kjer so si ogledali tudi vajo gorskih reševalcev.

Kot so na kasnejši okrogli mizi povedali tisti, ki so se tedaj srečali s Charlesom, je nanje naredil dober vtis in verjamejo, da ima prave vrednote ter da bo dober kralj.

Kronanje kralja Karla III. in kraljice Camille naj bi Britanci v nedeljo proslavili tudi s t. i. velikim kosilom ob kronanju. Gre za slavnostno kosilo na prostem, katerega namen je druženje prijateljev, znancev, sosedov, sorodnikov ali naključno zbranih v času kronanja.

Britanska monarha sta za to priložnost delila recept za pito, t. i. kronanjski quiche (coronation quiche). Uradna jed za kronanje naj ne bi bila predraga in zapletena, hkrati pa naj bi bila primerna za vegetarijance. Toda kiš s špinačo, bobom in pehtranom je bil že kmalu po objavi deležen kritik.

Britanski poslanec Jacob Rees-Mogg je dal vedeti, da si niti v sanjah ne bi upal poskusiti te jedi. "Ne maram kiša, je odvraten. Poleg tega je v njej bob, kar je ravno tako odvratno," je dejal ob robu obiska kralja v parlamentu.

Na ostre kritike je jed naletela tudi v Franciji, kjer poznavalci opozarjajo, da obstaja samo ena vrsta kiša, in sicer kiš lorraine, ki je svoje dobil ime po severovzhodnem delu države, od koder prihaja. Narejen je iz krhkega testa, mešanice jajc in smetane s kančkom muškatnega oreščka ter majhnih koščkov slanine.

Laurent Miltgen-Delinchamp, član združenja Quiche Lorraine Guild je dejal, da kronanjska pita sploh ni kiš. Tudi Evelyne Muller-Derveaux, predsednica združenja, ni bila navdušena nad britanskim receptom.

"Poimenovali so jo kiš, vendar bi raje rekla, da gre za slani kolač," je dejala. Vseeno pa je poudarila, da se ime jedi pogosto napačno uporablja tudi v Franciji. "Ko to počnejo Angleži, me to manj šokira," je še dodala.

Kraljeva družina sicer kljub kritikam upa, da se bo recept uveljavil v britanski kuhinji.