Kot je danes na novinarski konferenci, prvi na novi lokaciji v Ljubljani, dejal član uprave Darsa David Skornšek, so se prihodki lani medletno povečali za sedem odstotkov, razloge pa je najti v nižjih stroških materialov in nižjih cenah elektrike. Prav tako je mila zima omogočila manjšo porabo soli in posledično nižje stroške.

Lani se je sicer rast prometa glede na prejšnja leta nekoliko umirila in dosegla 2,5 odstotka, pri čemer je bila največja na dolenjskem in podravskem avtocestnem kraku. Letos lahko ob morebitnem poslabšanju gospodarskih razmer na Darsu pričakujejo nadaljnjo umiritev rasti prometa.

Rekordni prihodek odpira nove priložnosti za investicije, poudarjajo v družbi. "Družba ostaja finančno stabilna, a se hkrati sooča z enim najintenzivnejših investicijskih ciklov doslej. Zagotavljanje zadostnih prihodkov je bistveno za uresničitev strateških projektov, kot je gradnja tretje razvojne osi," so zapisali v sporočilu za javnost po novinarski konferenci.

Prihodki od prodaje vinjet so znašali 240,9 milijona evrov. Po Skornškovih besedah so lani prodali 8,8 milijona vinjet, od tega 5,6 milijona tedenskih. Ob tem so izdali tudi 84.000 plačilnih nalogov, od tega več kot polovico tujcem, izdali pa so tudi 11.000 opominov. 

Prihodki od cestninjenja tovornih vozil pa so lani nanesli 274,6 milijona evrov.

Iz naslova predornine za predor Karavanke so lani vknjižili 18,2 milijona evrov, kar je bilo okoli 300.000 evrov manj, kot so prvotno pričakovali. Skornšek je med glavnimi razlogi za nižje prihodke navedel evropsko prvenstvo v nogometu, Google, ki je nekaj dni napačno obveščal uporabnike, da je predor zaprt, ter zapore na avstrijski strani.

Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je med ključnimi dosežki lanskega leta izpostavil napredek pri izdaji gradbenih dovoljenj na 3. razvojni osi, začetek gradnje glavne ceste Gorišnica-Ormož in zaključek gradnje in selitev v novo poslovno stavbo na Griču v Ljubljani, ki bo v celoti končana predvidoma konec tega meseca.

Med ključnimi dosežki leta je obenem navedel preboj druge oziroma vzhodne cevi predora Karavanke. "V letošnjem letu nameravamo končati skoraj vsa dela, nekaj nam jih bo ostalo za leto 2026 in predvidoma spomladi prihodnje leto bo cev odprta za ves promet," je dejal Ribič.

Odprtju vzhodne cevi bo sledila sanacija zahodne cevi, po trenutnih načrtih pa bosta obe cevi odprti v začetku leta 2029.

Med ključnimi projekti v letošnjem letu je Ribič izpostavil projekt za dinamično upravljanja s hitrostmi na ljubljanskem obroču, s katerim bodo skušali vsaj delno povečati pretočnost. "Začeli bomo omejevati hitrost približno 20 kilometrov pred ljubljanskim obročem, jo prilagajali gostoti prometa in s tem omogočili, da pritiski po ljubljanskem obroču ne bodo tako močni in da bo promet bolje stekel," je pojasnil. Po Ribičevih besedah naj bi projekt zaživel sredi letošnjega poletja.

Letos prav tako načrtujejo dokončanje in odprtje novega priključka Dragomer. Priključek bo razbremenil sedanji priključek v Brezovici in na Darsu si posledično obetajo bistveno manj gneče.

V načrtih je tudi, da bodo v roku od petih do desetih let vzpostavili toliko sončnih elektrarn, da bodo postali energetsko samozadostni.

V leto 2025 po Ribičevih besedah vstopajo precej razbremenjeni. Kot je spomnil, so imeli lani precej dodatnega dela z raznimi revizijami in forenzičnimi preiskavami ter pogajanji s sindikati.

"Konec leta smo z vsemi tremi dosegli sporazume, tako da tudi zaradi tega predvidevam in verjamem, da bo letošnje leto bistveno lažje in da se bomo lahko mirno posvetili delu," je dejal.