Skica zasaditve protivetrnih pasov

"Priložnost, ki nam je bila dana ob podpori sredstev s strani države o zasaditvi protivetrnih pasov, je izjemna. Zato bi bilo nesmiselno to opustiti, saj bodo učinki tovrstne zasaditve vidni na dolgi rok," je povedal vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve Občine Ajdovščina Janez Furlan.

Pričakovani učinki izvedbe projekta osnovanja protivetrnih pasov v Občini Ajdovščina bodo za razvoj in obstoj kmetijstva velikega pomena. S 23-kilometrsko linijo mejic bodo v najmanj treh vrstah drevja tudi grmovnice in nižje rastoča drevesa, kar bo omogočalo kakovostno vzpostavljen protivetrni pas, slednji bo zasajen z avtohtonim, ekosistemu primernim sadilnim materialom. Zasajenih bo več kot 64.000 dreves in skoraj 100.000 grmovnic.

Pri načrtovani zasaditvi ne bodo posegali na zasebna zemljišča ali kako drugače vplivali na sosednje parcele. Lastnike sosednjih zemljišč bodo o tem obvestili z dopisom, v katerem bo natančno opredeljen potek zasaditve, ki bo potekal ob omejenem pasu. Zasaditev bodo začeli izvajati letošnjo jesen, zaključena pa mora biti do konca pomladi prihodnje leto.

Da so protivetrni pasovi ali mejice učinkovita obramba pred burjo, so ljudje vedeli že v preteklosti, kljub temu pa so marsikje v Vipavski dolini te že skoraj izginile zaradi neprimernih posegov. Protivetrni pasovi varujejo rodovitno prst pred burjo in preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode iz odprtih kmetijskih površin, je še povedal Furlan.

Ti zeleni pasovi so koristni in v Vipavski dolini tudi potrebni, kar je pokazal pilotni projekt Prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini, ki ga je Občina Ajdovščina s partnerji začela leta 2016 v okviru evropskega projekta Life ViVaCCAdapt. Analize na vzorčnem protivetrnem polju so pokazale, da mejice uspešno ščitijo kmetijska zemljišča pred burjo in da je ponovna zasaditev zelenih protivetrnih pasov v Vipavski dolini pomemben ukrep pri prilagajanju na podnebne spremembe.

Najbolj nazorno opustošenje rodovitne prsti pred burjo je bilo leta 2012. Velika škoda je nastala zaradi odnašanja rodovitne zemlje iz njiv na južne bregove doline in v melioracijske jarke. Zemljo je odnašalo od vsepovsod, najbolj pa s polj na odprtih predelih v dolini. Po grobih ocenah naj bi tedaj odneslo preko 10.000 kubičnih metrov rodovitne prsti.