Čeprav gre pri Parku Škocjanske jame za javni zavod, od države dobijo le 11 odstotkov potrebnih sredstev. Okoli pet odstotkov uspejo pridobiti evropskih sredstev, preostanek pa morajo pokriti s prodajo vstopnic, je pojasnil Ščuka.

V času vrhunca epidemije novega koronavirusa je bil park zaprt, pa tudi po ponovnem odprtju beležijo manj obiskovalcev kot prejšnja leta. Tako so imeli v zadnjih štirih mesecih vsega 4800 obiskovalcev v primerjavi z 62.000 obiskovalci iz istega obdobja v lanskem letu.

To je povzročilo izgubo, zaradi katere so bili prisiljeni sprejeti vrsto ukrepov. Najbolj je v javnosti odmevala novica, da so odpustili štiri sodelavce sicer 39-članskega kolektiva. A je bil to, kot je opozoril Ščuka, le eden od ukrepov.

Že marca so 27 zaposlenih poslali na čakanje ter niso nadomestili sodelavcev in sodelavk, ki so se upokojili ali so odšli na porodniški dopust, prav tako niso zaposlovali honorarnih sodelavcev ali študentov. Stroške pa so zmanjšali tudi na druge načine. Tako so za letos črtali sredstva za razne raziskave, študije in monitoringe, manjša nujna vzdrževalna dela so opravili sami.

Prvi mož parka je ob tem poudaril, da situacije niso mogli predvideti, poleg tega pa kot javni zavod za razliko od gospodarskih družb niso mogli ustvariti večjega prihranka iz prihodkov prejšnjih let.

Na težave je Ščuka opozoril tudi okoljskega ministra Andrej Vizjaka, ki je konec maja obiskal park in jim obljubil pomoč. Sredstva za sanacijo oz. finančno pomoč naj bi predvideli v okviru rebalansa državnega proračuna v septembru.

"Preko poletja imamo nekaj več obiska, tako da bomo do septembra lahko zdržali," je ocenil Ščuka, ki pa je hkrati opozoril, da je obisk jam izrazito sezonski in da jih nato čaka zahtevno obdobje do aprila prihodnje leto. Sam sicer računa, da bodo do konca leta imeli, kar se tiče obiska, dokaj normalno sezono.