Delo vlade kot uspešno ocenjuje 31,3 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 62,5 odstotka vprašanih, kaže javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je za Dnevnik izvedla Ninamedia. Premierju Robertu Golobu ne zaupa več kot polovica vprašanih, po politično razburkanem tednu pa večina meni, da bi morali politiki stopiti na zavoro in umiriti razmere.
PODPORA VLADI STRMO PADA: Takšen je odstotek vprašanih, ki najprimernejšo pot vidijo v predčasnih volitvah
Slovenija
Delež tistih, ki so zadovoljni z delom vlade tako še naprej pada. Ob zadnjem merjenju javnomnenjske podpore v raziskavi Vox populi pred 14 dnevi je namreč delo vlade kot uspešno ocenilo 39,3 odstotka, tokrat pa nekaj več kot 31 odstotkov vprašanih. Medtem pa se viša delež tistih, nezadovoljnih z delom vlade. Takšnih je v tokratni anketi nekaj več kot 62 odstotkov, ob zadnjem merjenju pa je bilo takšnih 53,1 odstotka vprašanih.
Vse več nezaupanja med volivci, da v aktualni situaciji sprejema najprimernejše odločitve, uživa tudi predsednik vlade Golob. Slednjemu ne zaupa 53,7 odstotka vprašanih. Premier medtem uživa zaupanje 23,3 odstotkov vprašanih, dobra petina vprašanih (21,4 odstotka) pa mu podeljuje vmesno oceno.
Po drugi strani pa volilci posameznih parlamentarnih strank slednjim močno zaupajo. Najvišjo povprečno oceno zaupanja je med vprašanim v anketi dosegla NSi (4,21). Sledijo največja vladna stranka Gibanje Svoboda (4,09), koalicijska Levica in opozicijska SDS (4,06), na rep se je s povprečno oceno 3,84 uvrstila koalicijska SD.
Po politično burnih tednih, ki so minili v znamenju kadrovskih menjav v vladni ekipi, pričanju nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo DZ, izključitve Mojce Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča iz Gibanja Svoboda in premierjeve pobude za rekonstrukcijo vlade, slaba polovica vprašanih (48,1 odstotka) meni, da bi morala vladna koalicija stopiti na zavoro in stabilizirati razmere. Medtem 36,3 odstotka vprašanih najprimernejšo pot vidi v predčasnih volitvah, 12 odstotkov pa v imenovanju novega mandatarja in posledično oblikovanju nove vlade.
Na lestvici parlamentarnih strank sicer še vedno daleč pred ostalimi vodita SDS in Gibanje Svoboda. Največja opozicijska stranka SDS je tokrat še nekoliko povečala svojo prednost, podpira jo 22,2 odstotka vprašanih (ob zadnjem merjenju 21,9). Največja vladna stranka medtem z 19,9 odstotka (ob zadnjem merjenju 20,3) ostaja na drugem mestu. Sledijo NSi, ki jo podpira 7,5 odstotka vprašanih (ob zadnjem merjenju 7,7), SD 7,3 odstotka vprašanih (ob zadnjem merjenju 7,0) in Levica 6,2 odstotka vprašanih (ob zadnjem merjenju 4,9). Da ne vedo, katero stranko bi volili, je odgovorilo 30,1 odstotka vprašanih. 2,9 odstotka vprašanih ne bi volilo nobene stranke, 3,9 odstotka pa bi volilo druge stranke.
Agencija Ninamedia je javnomnenjsko anketo za časnik Dnevnik s kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja izvedla 27. novembra na reprezentativnem vzorcu 518 oseb.
Komentiraj
Večina nas državljanov in državljank nima pojma, kako deluje neka država.
Zato tudi obstaja parlamentarni sistem, kjer delegiramo posameznike, da jo urejajo.
Veliko kandidatov na volitvah zelo dobro ve, kako prelisičit državo.
To je enako, kot v gospodarstvu.
Vsi bi kasirali, toda nihče ne bi plačeval davkov.
Na koncu so pošteni državljani in državljanke vedno nategnjeni.
Janša ima svojo granitno volilno bazo 20%, kjer bo vedno ostal.
Če slučajno pride na oblast, nas vedno potegne 100 let nazaj.
Na drugi strani je leva sredina vreča polna praznih obljub, ki vedno zažgejo.
Vsi so v službi kapitala, brez izjem. Ker je sistem v katerem delujejo tako naravnan in koncipiran, da se dela izključno za koristi nosilcev kapitala. Ljudje so tukaj zgolj ne bodi ga treba. Ljudje so prikladni v povprečju zgolj enkrat na štiri leta, ko se jim politika slini na vse načine. Od tu dalje pa je politika le šer sluga kapitala in drugih višjih interesov.
Skratka, spremeniti je treba družbeni sistem, v katerem bo poltika v službi in odgovorna ljudem. V vsakem trenutku, ne zgolj navidezno enkrat na štiri leta.