Izolski župan Igor Kolenc in soorganizator dogodka Egidij Krajcar

Praznik izolskega čudeža so praznovali 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile, lani pa ga je občina ponovno uvedla, tako je letošnji že 450. po vrsti. Praznovanje čudeža bo v nedeljo, ko bo med nekdanjim carinskim pomolom in svetilnikom na 400-metrski progi potekala regata starodobnih čolnov na vesla.

"Predstavili bomo tudi Costal rowing oziroma Obalno veslanje. Gre za malce drugačno tehniko, saj za razliko od navadnega veslanja ne potrebuje mirne vode. Tako je tudi bolj atraktivno za gledalce," je pojasnil Branko Pišlar, predsednik Veslaškega kluba Izola.

Po sami regati pa se bo dogajanje nadaljevalo z druženjem harmonikašev v gostilni Istra. "Harmonikaši  bodo prišli iz cele Slovenije in tudi iz zamejstva. Računamo na to, da jih bo najmanj 40, zagotavljamo pa dobro zabavo," je povedal soorganizator dogodka Egidij Krajcar.

Zakaj izolski čudež?

Legenda pravi, da je 23. oktobra 1380 pred Izolo priplulo genovsko vojaško ladjevje. Meščani so se tedaj nemočno zatekli v župnijsko cerkev in molili, saj bi jih pred pogromom lahko rešil le čudež. Nad Izolo naj bi se tedaj pojavil čudežen megleni oblak, ki je prekril mesto in zmedel vojake, ki niso več vedeli, kje je kopno. Tedaj je beli golob vzletel s cerkve nad genovsko ladjevje, vojaki pa so mu sledili, saj so vedeli, da golobi ne letijo daleč od obale in tako upali, da jih bo usmeril h kopnemu. Zgodilo pa se je ravno obratno, saj je golob ladjevje odpeljal daleč na odprto morje in tako rešil Izolo, vrnil pa se je z oljčno vejico v znak miru in varnosti. Izolani so tedaj 23. oktober razglasili za praznik, grb občine pa je dobil belega goloba z oljčno vejico v kljunu.