Prepoved približevanja je ukrep, ki ga policisti izrečejo, ko gre za utemeljen sum, da oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja, ali je pa bila pri takem dejanju ali prekršku zalotena, in ko obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je bila v bližnjem razmerju v smislu določbe kazenskega zakonika in zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini.

Policisti to ugotavljajo na podlagi dotedanjega vedenja kršitelja, iz okoliščin, ki jih zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil s strani žrtev ali prič, pa tudi ob podatkih centra za socialno delo, humanitarnih in nevladnih organizacij. Policisti lahko odredijo prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (oškodovancu).

Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, v policijskem postopku z njim takoj izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od šestih ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu.

Kršitelj, ki mu je izrečena prepoved približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem.

V primeru, da je kraj, ki se mu kršitelj ne sme približati, vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga obiskuje oškodovanec (otrok ali mladoletnik), policija seznani odgovorno osebo zavoda o trajanju prepovedi približevanja.

Ukrep, ki ga izreče policist, velja 48 ur

Ukrep prepovedi približevanja, ki jo na kraju izreče policist, velja 48 ur, policija pa o tem takoj obvesti preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Če prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi preiskovalni sodnik potrdi, lahko ukrep izreče za čas do 15 dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija.

Žrtev lahko sodišču tudi sama predlaga podaljšanje veljavnosti ukrepa prepovedi približevanja. Na PU Koper pojasnjujejo, da veliko večino izrečenih ukrepov preiskovalni sodniki potrdijo in podaljšajo na 15 dni. Kar nekaj tovrstnih primerov in policijskih obravnav pa je imelo kasneje za posledico tudi izreke ukrepov prepovedi približevanja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), v nekaj primerih pa tudi odreditev pripora zoper osumljence.

Do kršitev prepovedi približevanja pride v zelo kratkem času

Na PU Koper ugotavljajo, da so žrtve družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s storilcem oz. kršiteljem. "V največji meri so to ženske, sledijo otroci in starši kršitelja," so nam pojasnili.

Prihaja pa tudi do kršitev ukrepov prepovedi približevanja – običajno v roku 48 ur, torej v času t.i. policijske prepovedi približevanja. "Največ je nadlegovanj žrtev po komunikacijskih sredstvih, nato na javnem mestu (na poti žrtve v službo (tudi na delovnih mestih) ali nazaj) ter v bližini naslova, kjer žrtev prebiva," pojasnjujejo na koprski policijski upravi.

Na vprašanje, kakšne so te kršitve oziroma do katerih razsežnosti segajo, pa odgovarjajo, da je največ situacij, ko kršitelj želi vzpostaviti kontakt z žrtvijo ali otroci. "So pa tudi primeri, ko storilec grozi žrtvi z maščevanjem oz. nasilnimi dejanji zoper življenje in telo, zaradi prijave na policiji, CSD," so dejali.

Do kršitev ukrepa prepovedi približevanja najpogosteje prihaja na naslovu žrtve, sledi delovno okolje žrtve in javni kraj. Pri tem so kot primer izpostavili zalezovanje žrtve med nakupi v trgovini, sprehodu s psom, in podobno.

Vsaj na 24 ur preverjajo upoštevanje ukrepa

Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, zalotenega na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Kršitelj, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitve prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, se pridrži po določbah tega zakona.

Policija mora nadzor nad ukrepom izvajati dosledno in strokovno, nadaljujejo, vsaj na vsakih 24 ur. "O nadzoru mora izdelati opomnik za nadzor, ugotovitve ali posebnosti pri tem pa je potrebno beležiti. Z žrtvijo mora biti vzpostavljen tudi primeren kontakt. Kadar je ukrep izrečen tudi do otrok, je potrebno obveščati šolo ali vrtec, ki jo otrok obiskuje," so nam še pojasnili.

Ključne informacije, ki jih mora policiji posredovati žrtev

V večjem številu primerov so primeri nasilja v družini naznanjeni preko interventne številke policije 113, manjši del pa neposredno na lokalno policijsko enoto, s pisnimi prijavami ali anonimnimi e-prijavami preko spleta.

V vseh primerih klicev na policijo so dežurni policisti na PP oz. policisti na klicnem centru 113 dolžni: pridobiti čim več informacij o naznanjenem dogodku, točen kraj dogodka, naslov in po možnosti številka stanovanja ipd., o tem, ali kršitev še traja, ali je kršitelj na kraju in pridobiti osebne podatke o identiteti kršitelja oz. storilca. Biti morajo pozorni na zvoke v ozadju (otroci, kričanje, jokanje oseb, morebitno streljanje oz. poki, ocena o število oseb na kraju ipd.). Posebno pozornost je potrebno nameniti klicem otrok.

Policisti morajo zbrati čim več dokazov in izkazanih okoliščin, zbrati obvestila od čim več oseb, ki lahko izpovejo pomembne okoliščine glede tega. Opraviti ogled kraja kaznivega dejanja (fotografije stanja žrtev po nasilju), predkaznovanost kršiteljev oz. storilcev kaznivih dejanj nasilja v družini oz. dejanj z elementi nasilja, kar lahko nazorno kaže na nepredvidljivost in agresivnost storilca.