Novi sistem naj bi se po prvotnih načrtih začel v praksi uporabljati 1. januarja 2024, nato je bil ta korak sprva prestavljen na 1. marec, pozneje na 1. julij, junija letos pa na 1. oktober.

Po novem bo obračunavanje različno v višji (od začetka novembra do konca februarja) in nižji sezoni. Predvidenih je več blokov, v katerih se bodo tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo razlikovale glede na obremenitev omrežja - ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje.

Po novem se bo tudi razločevalo med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Slednja, ki bo predstavljala prekoračitev dogovorjene moči, se bo dodatno zaračunavala, a dodatnega zaračunavanja prekoračitve v prvih dveh letih po uveljavitvi še ne bo, saj je določeno prehodno obdobje. Obračunsko moč za vsakega odjemalca bo elektrooperater določil na podlagi odjemalčeve uporabe omrežja v preteklem obdobju.

Čas je, da novi sistem zaženemo in začnemo meriti njegove učinke, prepoznavati težave in koristi ter se nanje ustrezno odzivati, je na posvetu o novi omrežnini, ki ga je organizirala družba Prosperia, dejala direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Prepričana je, da so v navezi z ostalimi vpletenimi opravili veliko delo, tako da z novim sistemom ne bo takšne zmede, kot se ustvarja vtis v javnosti, in da bodo novosti normalno zaživele.

Tudi Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, ki obenem vodi GIZ distribucije električne energije, je zatrdil, da so elektrodistributerji vložili veliko truda v to, da bodo v sistem, ki ga vidi kot pravi ukrep v vse bolj kompleksnih razmerah na trgu z elektriko, vstopili pripravljeni.

Za zdaj sicer elektrodistributerji ne prejemajo veliko vprašanj glede novega sistema. Večina odjemalcev se bo z njim začela ukvarjati, ko bodo prvič dobili nove račune, je prepričan Blažica. Takrat jim bodo elektrodistributerji na voljo tudi z informacijami in nasveti, je dodal.

Da bi bili odjemalci na nov sistem čim bolje pripravljeni, bo Agencija za energijo prihodnji teden gospodinjstvom poslala brošuro z vsemi informacijami in odgovori na najbolj pogosta vprašanja glede izzivov in priložnosti, ki jih sistem ponuja. Predvidoma bo v nabiralnikih v sredo.

Velja sicer splošen nasvet, da odjemalci v dveletnem prehodnem obdobju pred uveljavitvijo zaračunavanja presežne moči ne storijo ničesar, ampak predvsem spremljajo svojo porabo in morebitno preseganje dogovorjene obračunske moči. Slednjo bodo lahko namreč tudi prilagodili, če bodo bodisi dodali nove proizvodne naprave ali uspeli svojo porabo zmanjšati.

Nekaj pripomb je imel Sandi Kavalič iz družbe Gen-I, največjega dobavitelja električne energije v državi. Po njegovem prepričanju so bili v pripravo novega sistema premalo vključeni odjemalci, zato se sprašuje, če je sistem res zastavljen tako, da imajo ti od njega koristi.

Boji se predvsem, da odjemalci zaradi novega sistema ne bodo mogli več v zadostni meri izkoriščati priložnosti prilagajanja cenovnim razmeram na trgu, saj da bosta signal na podlagi omrežnine in cenovni signal različna in neusklajena. Želi si, da bi bila signala bolj usklajena in da bi pri prihodnjih prilagoditvah izhajali iz pogleda odjemalca.

Godina je pripomnila, da tudi novi način obračuna omrežnine ponuja zadostne priložnosti za izkoriščanje cenovnih priložnosti na trgu, da pa je predvsem naloga dobaviteljev, da oblikujejo ustrezne produkte za odjemalce. Zagotovila je, da se bo agencija ustrezno odzvala, če bodo potrebne spremembe in prilagoditve.

Darko Kramar iz sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles je pripomnil, da rešitev ne more biti že takoj optimalna, ampak da bo šlo za postopen razvoj, ki bo dovoljeval izboljšave. Želi si, da bi uspešno naredili korak uveljavitve novega sistema in se potem čim več naučili iz njegovih učinkov.

Nov sistem je bil sicer oblikovan na podlagi zahtev evropske zakonodaje, eden glavnih ciljev pa je, da tarife za omrežnino odražajo dejanske stroške, ki bodo z dodajanjem obnovljivih virov v sistem in potrebnimi naložbami v omrežje samo naraščali. Do 2034 naj bi po zadnjih ocenah investicijske potrebe znašale 4,5 milijarde evrov, kar samo na tej podlagi pomeni 100-odstotni dvig potrebnih stroškov za elektrooperaterje.

Ob tem so cilji še pravična porazdelitev stroškov, spodbujanje večje porabe v obdobjih, ko je obremenitev omrežja manjša, digitalizacija in razvoj novih storitev.

Medtem ko za običajne gospodinjske odjemalce, ki se oskrbujejo na tradicionalne načine, ob ohranitvi navad ne bo bistvenih sprememb oz. bo na letni ravni lahko strošek omrežnine še nižji, pa bo strošek višji za tiste, ki imajo npr. samooskrbno sončno elektrarno, toplotno črpalko, polnilnico za električna vozila idr. Tudi zato so danes poudarili pomen tega, da so odjemalci aktivni in prilagodljivi. V gospodarstvu bo strošek večji predvsem za velike odjemalce, kjer pa omrežnina predstavlja le majhen del skupnega stroška energije.