Sledili sta uvodni predavanji Matteo Rosati (UNESCO Regional Bureau for Science and Culture in Europe (BRESCE), Italija), ki je predstavil regijske UNESCO aktivnosti na področju interpretacije svetovne dediščine, Špela Španžel (Ministrstvo za kulturo RS) pa je predstavila UNESCO konvencije na temo dediščine in izzive 21. stoletja. 

Po odmoru sta v vabljenih predavanjih gosta govorila o področju naravne dediščine ter o izobraževanju v muzejih in kulturni dediščini. Günter Köck (Avstrijska akademija znanosti, avstrijski delegat pri UNESCO MAB-ICC na Dunaju) je spregovoril o Znanosti in raziskovanju na področju UNESCO biosfernih območij v Avstriji. Predavanje Darka Babića (Univerza v Zagrebu, predsednik ICOM ICTOP) je izkušnje predstavil v predavanju Prek razumevanja, ceniti; prek cenjenja, razumevati.

V zaključku srečanja so bile predstavljene načrtovane aktivnosti Unesco katedre za leto 2022, ki zajemajo: gostujoča predavanja na temo muzeologije in mednarodno poletno šolo na temo muzeologije v Piranu, delavnico o participativnih načinih v ohranjanju grajene dediščine, delavnice za pedagoge z namenom vključevanja tematik dediščine v pouk. V obalno-kraški regiji bo potekala delavnica na temo tradicionalnih znanj in upravljanja dediščine kraške regije, v okviru Noči raziskovalcev pa delavnice v Mitskem parku v Rodiku in Arheološkem parku Simonov zaliv. Aktivnosti bodo vključene tudi v okvir Mednarodnega leta stekla 2022 (International Year of Glass 2022 – IYOG 2022).

dr. Kathrin Pabst

Prva aktivnost bo že ta teden, saj bo v četrtek, 3. marca, ob 16.00, v potekalo  predavanje dr. Kathrin Pabst z naslovom "“Let them finally be heard!” How integrating a multiplicity of voices may lead to more inclusive, peaceful and sustainable societies". Predavanje bo izvedeno v hibridni obliki, v živo v predavalnici Maestral 4 na UP FHŠ ali na daljavo prek ZOOM-a.

Opis predavanja: Pod površjem naših družb je na tisoče in tisoče zgodb, ki bi lahko črno-beli sliki zgodovinskih dogodkov dodale različne odtenke in podrobnosti. Toda mnoge od teh zgodb so preveč osebne, pretežke ali celo preveč travmatične, da bi jih delili, zato sta potrebna mediacija in preoblikovanje, da bi jih na varen način prikazali širši javnosti. To je ključnega pomena, saj lahko izkušnje, ki niso ustrezno obravnavane, postanejo skrivnosti, ki imajo dolgoročne posledice ne le za priče nekega časa, ampak tudi za prihodnje generacije. V tem predavanju bo argumentirano, zakaj je vključevanje različnih glasov, vključno s tistimi o neprijetnih, travmatičnih izkušnjah iz nemirne preteklosti, ključnega pomena za procese zdravljenja v obremenjenih družbah in kako k temu pristopiti.

Dr. Kathrin Pabst je nemška etnologinja, raziskovalka, predsednica mednarodnega odbora ICOM za etične dileme, IC etiko. Je trenutno na daljšem dopustu s pozicije vodje raziskovalnega odseka v Vest-Agder Museum v Kristiansand na Norveškem zato, da vodi obsežen so-financiran evropski mednarodni projekt "Identity on the Line", ki se ukvarja z dolgoročnimi posledicami migracij in medgeneracijskim prenosom travm. Poleg tega je odgovorna tudi za nov raziskovalni projekt o dolgoročnih posledicah "Neizrečenega" (Untold), ki ga financira Arts Council Norway. Predavateljica ima bogate izkušnje tako s praktičnih kot teoretičnih strani dela z zahtevnimi, občutljivimi ali tabuiziranimi temami in osebnimi pripovedmi ter ima doktorat iz poklicne etike. Njena doktorska disertacija se je osredotočila na moralne izzive, s katerimi se lahko soočajo zaposleni v muzejih pri delu z občutljivimi ali zahtevnimi temami.