V petdnevnem dogajanju, med 9. in 13. septembrom, se je na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem v Portorožu združilo 111 udeležencev iz 27 držav: Avstrije, Belgije, Bolivije, Brazilije, Bolgarije, Cipra, Češke republike, Ekvadorja, Francije, Indije, Irana, Irske, Izraela, Italije, Japonske, Laosa, Portugalske, Srbije, Singapurja, Slovenije, Španije, Tajske, Tunizije, Turčije, Urugvaja, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. Med njimi so bili vodilni biologi, farmacevti, zdravniki in veterinarji z vsega sveta, ki so se zbrali z namenom izmenjave znanja, inovacij in izkušenj, kar je izjemnega pomena za napredek v humani in veterinarski medicini.

V uvodnem pozdravu je predsednik organizacijskega odbora, izr. prof. dr. Vladimir Ivović z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, nagovoril vse udeležence in jih spodbudil k nadaljnjemu raziskovanju te na videz prikupne peščene muhe.

V sklopu simpozija se je odvilo kar 68 predavanj, ki so jih izvedli udeleženci. Organizatorji so pripravili tudi ekskurzijo, med katero so obiskali enega najlepših jamskih sistemov v Evropi, Škocjanske jame, ki so na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine. Poleg tega so se udeleženci sprehodili po slikoviti prestolnici Ljubljani in obiskali še Bled. 

Ob koncu je uspeh simpozija v kratki izjavi poudaril tudi dr. Ivović, ki opaža, da podnebne spremembe, milejše zime in potovanja vedno bolj vplivajo na razširjenost peščenih muh in bolezni, ki jih prenašajo. Zato so takšni dogodki in združevanje znanja z vsega sveta ključni.

"Danes imamo še zadnji dan simpozija, ki ga organiziramo vsaka štiri leta. Z letošnjo udeležbo smo nadvse zadovoljni, saj smo imeli več kot sto udeležencev, ki so delili nove dosežke, rezultate in vizije, povezane z raziskavami peščenih hroščev iz rodu Phlebotomine. Opažamo, da podnebne spremembe nedvomno vplivajo na njihovo razširjenost. Prav verjetno je, da bomo primere lišmanioze in drugih bolezni, ki jih prenašajo te žuželke, beležili tudi v Sloveniji," je dejal dr. Ivović.

Kot je priznal, so zaradi širjenja teh žuželk rezultati različnih raziskav zelo pomembni, vendar se bolezni, kljub naprednim raziskavam, predvsem zaradi dnevnih migracij težko nadzirajo. "Raziskovalci lahko vplivamo predvsem na razširjenost njihove populacije in tako posredno vplivamo na pojav bolezni, vendar se problem pojavi predvsem pri vsakodnevnih migracijah, zlasti iz azijskih držav, od koder se prenašajo bolezni," je dodal.

Skupne rešitve za preprečevanje teh bolezni, kot pravi Ivović, še ni, saj so politično neustrezne ali imajo negativne vplive na okolje. Vendar pa spoznavanje muh vsekakor pripomore k boljšemu razumevanju prenašanja bolezni. 

Svoje vtise o simpoziju je zaupal tudi eden izmed udeležencev, ki ga je navdušila organizacija dogodka: "Celotna izkušnja je bila zelo pozitivna, dogajanje pa dobro organizirano. Če povzamem, menim, da je to zagotovo eden najboljših kongresov ISOPS doslej."

ISOPS se izmenično odvija v Evropi, Aziji in eni od držav Južne ali Severne Amerike. Tokratno štafetno palico so prejeli biologi Univerze na Primorskem. 

Knjiga povzetkov, ki zajema tako objave kot posterje, je dostopna na naslednji povezavi.