Slovenija se po porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto v EU. Bolj so prizadeti moški in prebivalci vzhoda države. To je nekaj podatkov iz minuli teden izdane knjige Alkohol v Sloveniji, v kateri je izpostavljena potreba po celoviti politiki, kot problematičen pa je označen permisiven, preveč toleranten, odnos do alkohola.
Tvegana in škodljiva raba alkohola predstavljata velik zdravstveni problem, navajajo avtorji knjige. Registrirana poraba alkohola se je namreč v obdobju od leta 2000 do 2010 v Sloveniji gibala med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se Slovenija po skupni porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU.
V Sloveniji sicer beležimo trend naraščanja abstinentov in padanja čezmernih pivcev ter trend padanja visoko tveganega opijanja. Moški tako v EU kot v Sloveniji pijejo alkoholne pijače pogosteje in v večjih količinah v primerjavi z ženskami. Pri tem prebivalci vzhodne Slovenije v večjem deležu čezmerno pijejo alkohol in se visoko tvegano opijajo kot prebivalci iz zahodne Slovenije.
V Sloveniji trend umrljivosti zaradi alkohola narašča
Podatki Slovenijo po posledicah škodljivega pitja alkohola uvrščajo v vrh držav članic EU. Prav tako je opaziti trend višanja števila smrti, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu. Umrljivost narašča predvsem na račun alkoholne ciroze jeter, med drugim kažejo podatki.
Več kot četrtina slovenskih 15-letnikov pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko
Poseben problem je tvegano pitje alkohola med mladimi. Več kot četrtina slovenskih 15-letnikov namreč pije alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, kar je nad mednarodnim povprečjem. Slovenski 15-letniki so nad mednarodnim povprečjem tudi po opitosti ter po prvem poskusu pitja v starosti 13 let ali manj, je med drugim na podlagi izvedenih raziskav in drugih objavljenih publikacij povzeto in zbrano v knjigi Alkohol v Sloveniji.
Slovenci z alkoholom obeležujejo vesele in žalostne dogodke
Med drugim je izpostavila enega od ukrepov, ki ga je doslej sprejelo devet lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki so prepovedale pitje alkohola na odprtih javnih prostorih. "V Ljubljani to ni uspelo, je pa to uspešno na Ptuju, na Jesenicah in še v drugih krajih," je dejala Petričeva. Poudarila je, da se s takim ukrepom predvsem mladim da jasno sporočilo, da je opijanje in popivanje na javnih mestih neprimerno in nesprejemljivo.
"To je pomembno zato, ker je odnos do alkohola v Sloveniji še vedno zelo permisiven. Mi še vedno proslavljamo, se veselimo, kot tudi obeležujemo žalostne dogodke vedno z alkoholom," je poudarila.
Se je pa med drugim na področju vožnje in alkohola po besedah Petričeve v zadnjih letih zgodil velik premik, ker so pristojni združili moči in primerno preoblikovali prometno zakonodajo. Med drugim so bile uvedene alternativne kazni, ki so na drugi strani v zdravstvu povzročile to, da je danes vsak zdravnik usposobljen, da lahko svetuje človeku, ki tvegano in škodljivo pije.