V torek je v javnosti odmevala novica o zaposlenih v podjetjih v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, ki naj bi jih sili tudi v 40 ur neprekinjenega dela, stalno jih nadzirajo kamere, spijo pa kar na jogijih v tovarni. Delavska svetovalnica je zato zoper podjetji Marinblu in Selea minuli teden na koprsko tožilstvo vložila kazensko ovadbo.

Šuštarjevi v torek niso želeli pred kamero TV Slovenija, so pa v pisnem odzivu zavrnili očitke v zvezi z izkoriščanjem ljudi, mobingom in neizplačevanjem plač, za danes pa sklicali tiskovno konferenco, na kateri je zastopnica sestrskih podjetij Rozana Šuštar skupaj z odvetnikom Milanom Vajdo odgovarjala na vprašanja novinarjev. Za sinovo obnašanje, ki naj bi s ploskanjem spodbujal delavce v proizvodnji, naj pohitijo z delom, se je direktorica opravičila, glede nastanitve indijskih delavcev pa pojasnila, da so v prostorih podjetja spali začasno, saj jim ni uspelo urediti načrtovanega prebivališča na Črnem Kalu. Zanje naj bi pripravljali hišo, vendar jih vanjo še niso namestili, ker v njej še ni urejene električne napeljave.

Direktorica je zatrdila, da v podjetju termičnega šokerja nimajo, videonadzor proizvodnega obrata pa opravljajo v skladu z zakonodajo in predvsem zaradi varnosti. 

"Ne drži, da zaposleni delajo v nedostojnih okoliščinah, delujemo v okviru zakona," je zatrdila Šuštarjeva, ki je sicer opisala, da se lahko zgodi, da zaradi zamude kamiona delavec podaljša izmeno, a se mu nadure nato upošteva. Delavci v proizvodnji, teh je trenutno 11 Indijcev in tri izmenovodje iz Bosne, dobivajo po tisoč evrov plače skupaj z dodatki.

Danes jih je obiskalo več inšpekcij

Na vprašanje novinarjev, ali si lahko ogledajo proizvodnjo, sta sogovornika odgovorila, da v tem trenutku ne, saj tam poteka delovni proces, poleg tega je bila v obratu v času tiskovne konference veterinarska inšpektorica. Danes so jih obiskali tudi delovna inšpektorica, predstavniki Fursa in varstva pri delu.

Inšpektorji s področja delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu so že ugotovili, da tuji posrednik delovne sile za podjetji ni vpisan v register agencij za posredovanje delovne sile, zato so podjetjema prepovedali najemanje tujih delavcev. Prav tuji delavci naj bi bili žrtve očitanih kršitev. Inšpektorji so podjetjema izrekli tudi prepoved opravljanja dela na nekaterih strojih do pridobitve ustreznih dokazil o varnosti.

Šuštarjeva je pojasnila, da so s strani inšpekcije za delo dobili opozorili in da morajo nepravilnosti odpraviti v postavljenem roku. "Glede zaposlitve Indijcev imamo odnos s portugalskim podjetjem, ki je bilo s strani inšpektorjev danes pozvano, da v 15 dneh registrira dejavnost v Sloveniji. Trenutno imamo dovoljenje, da lahko Indijci še naprej delajo in se ne zaustavlja proizvodnja."

V času novinarske konference je sicer v podjetju še vedno potekal pregled veterinarske inšpekcije.

"V desetih letih dela smo imeli več pregledov, tako inšpektorata za delo kot sprotnega preverjanja veterinarskih inšpektorjev. Do danes nismo nikoli dobili nobene kazni, ne finančne ne drugačne. V kolikor je bilo kaj pomanjkljivo ali narobe, so nas opozorili in nam dali čas, v katerem moramo to dopolniti, in še vedno smo odprti za tako delovanje tudi naprej," je dejala. Izrazila je željo, da bi še naprej delovali in zagotavljali plače zaposlenim.

So res le prepakirali izdelke s pretečenim rokom?

Zanikala je tudi trditve, da naj bi izdelke s pretečenim rokom ali reklamirane izdelke le prepakirali in poslali naprej v trgovine. Vsak mesec naj bi kot poseben odpadek na zbirni center poslali povprečno po 300 kilogramov odpadkov.

Sočasno je danes potekala tudi novinarska konferenca, na kateri je glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić poudaril, da je ravnanje z delavci, kot ga je ta teden najprej razkrila TV Slovenija, pozneje pa so o njem v Delavski svetovalnici spregovorili tudi na novinarski konferenci, nedopustno. Spomnil je, da so inšpektorji pri obeh podjetjih nadzore opravili že v preteklosti in izrekli tudi ukrepe.

Tako Grlić kot državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan sta delavce pozvala, naj pravočasno prijavijo kršitve. Juvan delavcem sporoča, da jih bodo na ministrstvu zaščitili, zato naj jih ne bo strah, da bodo zaradi prijave zopet žrtve.

Na inšpektoratu kadrovska problematika, tudi zakonodaja pomanjkljiva

Državni sekretar in glavni inšpektor za delo sta opozorila na že vrsto let prisotno kadrovsko problematiko na inšpektoratu in neustrezne finančne vire, Grlić pa je izpostavil tudi pomanjkljivo zakonodajo, saj na primer delodajalcem omogoča prirejanje evidenc o številu opravljenih ur. Juvan je napovedal tako okrepitev inšpekcijskega nadzora kot tudi zakonske spremembe za lažji pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Medijske zgodbe po njegovih besedah govorijo o tem, da gre za novodobno suženjstvo. V takšnih primerih ne gre le za kršitve delovne zakonodaje, ampak tudi osnovnih civilizacijskih norm, ki se dnevno dogajajo v državah v razvoju, očitno pa tudi v Sloveniji.

BONUS VIDEO: Goran Lukič o "novodobnem suženjstvu" na Kozini, vložili so kazensko ovadbo

"Ne moremo pa se pretvarjati, da gre za osamljen primer," je dejal Juvan. Brez ukrepanja se bodo takšne zgodbe ponavljale v prihodnje, je dodal. "Podjetja s takšnimi praksami v Sloveniji nimajo mesta," je bil jasen in napovedal, da bodo na ministrstvu naredili vse, da se tovrstna brutalna izkoriščanja prekinejo.

Glede na do zdaj zbrane podatke in okoliščine so po Juvanovih besedah izkazani elementi za sum kaznivega dejanja prisilnega dela, ki je eden od znakov trgovine z ljudmi. Tudi to trenutno že presojajo pristojni organi pregona. Za takšno kaznivo dejanje sta ne glede na morebitno privolitev žrtve predvidena kazen od enega do 10 let zapora in denarna kazen.

Han: Taka podjetja so absolutno zavržna

Vsak delavec, za katerega obstaja tak sum, ima po pojasnilih državnega sekretarja pravico do podpore, pomoči in varne nastanitve. Če pa se izkaže, da so bili resnično podvrženi prisilnemu delu in trgovini z ljudmi, imajo prost dostop do trga dela. Juvan zato upa, da se bo za delavce iz obeh podjetij našla rešitev za drugo, dostojno delo v Sloveniji, če bodo tako želeli.

Na dogajanje v podjetjih Marinblu in Selea se je že v sredo odzval gospodarski minister Matjaž Han in ga označil za nesprejemljivega. Danes pred sejo vlade je to stališče ponovil in izpostavil, da so podjetja, ki delajo z ljudmi kot z novodobnimi sužnji, "absolutno zavržna". Gospodarsko ministrstvo bo, kot je še napovedal, sicer naložilo tržnemu inšpektoratu, da v podjetjih preveri, če je morda kaj narobe tudi v kakšnem drugem segmentu.