Sogovorniki so predstavili zgodovinska ozadja, ki so pripeljala do tako velikega praznjenja prostora. Ne le gospodarske razmere in slaba cestna in železniška povezava z večjimi centri, krivi so tudi prepočasen razvoj območja, obe svetovni vojni ter številne naravne nesreče.

"Zgornje Posočje in na italijanski strani območje Benečije v Videmski pokrajini sta tipični območji, ki ju zaznamuje goratost in obmejnost ter posledično globoka perifernost, ki je skozi vso zgodovino in še danes vplivala na razvoj. Zaradi omejitev je območje manj konkurenčno, neprivlačno za poselitev, stroškovno manj učinkovito in gospodarsko odvisno od večjih središč," je v razpravi poudaril direktor občinske uprave kobariške občine Simon Škvor.

Obmejno območje Benečije pa se srečuje tudi s pomanjkanjem žensk, kar je posledično pripeljalo do večjega števila samskih moških in s tem njihove nemoči po ustvarjanju družine. Na nekoč pretežno slovenskem območju se tako naseljujejo predvsem Italijani, kar pomeni izgubljanje nacionalne identitete tega prostora.

Začeli iskati rešitve 

Na sobotni okrogli mizi pa so udeleženci poskušali narediti še korak naprej in začeli iskati rešitve za takšno stanje. Predvsem bo treba prilagoditi in prebivalstvu zagotoviti ustrezno stopnjo storitev in oskrbe. Tako Posočje kot Benečija izkazujeta podobne demografske trende in si delita enake razvojne cilje.

Zavzemata se predvsem za ohranjanje izobraževalnih institucij, uradov in izpostav, razvoj povezav in različnih oblik mobilnosti, zagotavljanje širokopasovne povezave, spodbujanje kulturnega ustvarjanja, razvojnih projektov za mlade, dodatne podpore države razvojnim projektom, vzpodbude države pri urejanju komunalne infrastrukture ter spodbud za delodajalce.

Občine zgornjega Posočja in Benečije bodo ustanovile tudi skupino strokovnjakov, ki bo pripravljala predloge za ohranjanje prebivalstva.