"TRUMPOVE ZDA OKLOFUTALE EVROPO!" Aurelio Juri o mirovnih pobudah ZDA in stranski vlogi Evrope

Koper

Kot ugotavlja Aurelio Juri, Donald Trump deluje brez oklevanja – ne predlaga, ne prosi, ne poziva. Eden njegovih ključnih ciljev ostaja končanje vojne v Ukrajini, kar želi doseči s sporazumom s Putinom, pri čemer Evropa ni več odločilen dejavnik v mirovnem procesu. "Kot Evropejec se čutim osramočen, ker koraka v to smer ni zmogla Evropa sama," navaja Juri, ki opozarja na nedavno izjavo ameriškega podpredsednika Vanca, da resnična grožnja Evropi ne izvira od zunanjih akterjev,  temveč iz notranjega umika Evrope od nekaterih svojih  temeljnih vrednot. 

Trump ne predlaga, ne prosi, ne poziva, ne pravi kaj bi, ampak kaj bo... preprosto storil! No, dan potem se lahko premisli, da ne bi svet povsem vrgel s tečajev, in išče konsenz za te svoje ideje. Morda jih bo čez teden opustil in si izmislil nekaj drugega. Vedi kaj še vse ima na zalogi. Čuti se gospodar sveta in dela na tem da  to, zlepa ali zgrda, dokaže. Celo s kaznovanjem braniteljev vladavine prava, ki bi se postavili na pot njegovim nečednostim ali onim njegovih prijateljev (npr. Netanyahuja).

Je torej kot aprioren zanikovalec mednarodnega prava, da ne dodam še podnebnih sprememb, hudo nevaren, toda pri nečem se je zavezal že dolgo pred volitvami in na tem vztraja tudi zdaj, ko je že trdno v Beli Hiši - pri končanju vojne v Ukrajini in dobro ve, da brez dogovora z Rusijo tega ne more doseči.

Po treh letih spopadov je vojaška industrija, najbolj ameriška, zacvetela, čas je, da tudi druge branže. Gradbeništvo, recimo, pri katerem je sam najbolj doma in ki potrebuje mir, da se požene in kuje svoje dobičke. Zato čimprej mir tako v Ukrajini kot v Gazi. In prvemu daje prioriteto, ker ni obremenjen s selitvijo ljudstev in ker mu zanj zadošča dogovor s Putinom.

Ali ga bo dosegel in pod kakšnimi pogoji, je drugo vprašanje, kajti ko se je podal v to misijo z bolj konkretnimi dejanji - več kot urni telefonski pogovor s kremeljskim vladarjem z dogovorom o čimprejšnjem srečanju in nastop njegovega odposlanca podpredsednika Jamesa Davida Vanceja na 61. varnostni konferenci minuli teden v Münchnu - so se oglasili z oteževalnimi pogledi in pogoji na poti k miru Evropejci. Na to, ali in koliko jim bo prisluhnil, bo treba počakati na zmenek s Putinom. Vsekakor pa jim daje vedeti, da so zanj prej komplikatorji kot pomočniki pri doseganju cilja, ki si ga je zadal.

Pridiga Vanceja voditeljem Evropske unije, da ne sledijo demokratičnim vrednotam, ker ne dopuščajo, da bi pri odločanju sodelovale tudi bolj ekstremne desne in leve sile, in ki je udeležence konference nemalo šokirala, je izzvenela prav v tem tonu. In roko na srce, pridigar oporečen kolikor že hočemo, a težko mu je ugovarjati. Vsa tri leta vojne ni bilo s strani vrhov EUja, Nata in njunih evropskih članic ene same resne mirovne pobude do Rusije. In še ko se je vanjo podal madžarski premier Viktor Orban s potjo tudi v Moskvo, je bil deležen samih obsodb, celo s strani Evropskega parlamenta.

Sedaj pa, ko je vajeti k miru prevzel Trump, Evropejci zahtevajo biti zraven. "Nič brez nas in Ukrajine!" K temu dodajmo še sobotno kruto sporočilo posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino Kejtha Kellogga, da Evropa ne bo del mirovnih pogovorov za Ukrajino. Toda dopustimo možnost, da si Trump spet premisli in, če bo v to privolil Putin, Evropski uniji pripre vrata, kajti na Zahodu bo težko našel druge prijatelje.

Zaenkrat je Zelenskemu že postavil nekaj pogojev, da bi mu sploh še pomagal: koncesijo pri izkopavanju litija in drugih redkih ter dragocenih kovin v vrednosti 500 milijard dolarjev v zameno za ameriško pomoč, pri čemer se je izognil reči, da tudi vojaško, in ukrajinski v.d. predsednik je na to seveda takoj pristal. Iz tega naslova tudi sporočilo Kellogga, da bo Ukrajina del pogajanj, da bo smela reči in zahtevati svoje. No, videli bomo kako se bo ta proces nadaljeval.

Kolikor me kot zagovornika iskanja pogajalskega konca tega konflikta, to, kar počne Trump, veseli, ker nas nenazadnje odmika od nevarnosti eskalacije do globalnega jedrskega spopada, se kot Evropejec čutim osramočen, ker koraka v to smer ni zmogla Evropa sama.

Kaj je še rekel Vance? Da resnična grožnja Evropi ne izvira iz zunanjih akterjev, kot sta Rusija ali Kitajska, temveč iz notranjega umika Evrope od nekaterih svojih "najbolj temeljnih vrednot". Se moti?

 

 

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
hribi |  16 .02. 2025 ob  17: 55
Tovariš Juri je povedal čisto resnico. Vsi ukrepi EU so šli v smeri sankcij in zabijanje žebljev v lastno koleno. Sedaj ko pride stric Tramp in se hoče zdilati pa naenkrat začnejo jokati zakaj jih ne vzame s sabo na pogajanjih . Morda jim bo namenil kakšno sliko, kaj več pa bi izdajalci evropskih interesov težko dobili. Oni nimajo ne ideje ne skupnega cilja kaj narediti s to vojno in tudi ne znajo jasno povedati kdo je za EU strateški partner. Zato je prav, da to naredi Tramp.
Stric iz ozadja |  16 .02. 2025 ob  17: 40
-24
Komunjara o ZDA in Evropi....neprecenljivo. Karkoli je, je poslediča dejanj "vaših" in nosite vso soodgovornost. Skrajnim levičarjem se je utrgalo in jih je strah. Prej ali slej pridete vsi na vrsto za DDT in higienizacijo.
Pjero Shriba |  16 .02. 2025 ob  10: 26
20
Putin je lažnivec, vojni kriminalec, morilec.
Trump je lažnivec, kriminalec, davčni utajevalec, sponzor državnega udara.
Ni nobenega razloga, da se Evropa počuti osramočeno, saj se tudi ne.
Dva Hitlerja sta si izborila mesto na trenutni svetovni sceni.
Tudi v 30-tih letih prejšnjega stoletja Evropa ni bila pripravljena na Adolfa.
Danes pa imamo celo dva.
Vaše citiranje Vance-ove izjave glede umika najbolj temeljnih vrednot.. in tisti "se moti" na koncu
pove samo to, da ne kapirate una mazza.