"Cilj pobude je zakonsko urediti označevanje obdelanih fotografij in označevanje objav tako imenovanih spletnih vplivnežev z oznako 'sponzorirana objava' v primerih oglaševanja," pojasnjuje Janez Arh, strokovni sodelavec izolske enote LogOut.

Otroci in mladostniki v času odraščanja iščejo lastno identiteto, to je njihova ključna razvojna naloga, ki jo opravljajo preko primerjave z drugimi, z vrstniki in vzorniki. Vse več časa preživijo na družbenih omrežjih, tam pa prihajajo v stik z "vplivneži" in sledijo njihovim objavam.

Otroci se z vplivneži identificirajo, želijo jim postati podobni

Otroci in mladostniki še nimajo razvitega kritičnega mišljenja, zato zlahka postanejo tarče in žrtve vplivnežev. Ti v svojih objavah prikazujejo določene življenjske stile, oblike vedenja, določene podobe na fotografijah in to počnejo v sodelovanju s podjetji. V resnici gre zgolj za prikrite načine oglaševanja izdelkov in storitev, ki pa otroke lahko stanejo duševnega zdravja.

Otroci se z vplivneži identificirajo, želijo jim postati podobni. Gledajo fotografije in videoposnetke v njihovih objavah nevedoč, da gre za obdelan slikovni material, ki vsebuje elemente prikritega oglaševanja. "Kar na otrocih in mladostnikih pušča škodljive posledice," poudarja Arh. Raziskava z imenom "Popolna slika" je pokazala, kako obdelane fotografije z Instagrama vplivajo na zadovoljstvo najstnic z lastnim telesom, bolje rečeno nezadovoljstvo.

Janez Arh

V konkretnem primeru je dobro vedeti, da modna industrija uveljavlja trende in svoje blagovne znamke prav preko medijev, s tem pa postavlja standarde o idealnem ženskem videzu. Še do pred kratkim so najstnice trende glede oblačenja in svojega videza našle v najstniških revijah, danes je to vlogo prevzel Instagram.

S fotografijami na Instagramu lahko manipulirajo vsi, ne le bogati in slavni

V raziskavi je sodelovalo 144 najstnic, ki so jih naključno izpostavili izvirnim in obdelanim fotografijam. Fotografije, ki so bile obdelane, so dekleta v primerjavi z izvirnimi ocenila kot boljše. Nobena skrivnost ni, da znane modne revije fotografije fotomodelov računalniško obdelujejo že leta, vendar je njihov doseg omejen. Medtem kot Instagram po podatkih iz leta 2017 dnevno obišče pol milijona uporabnikov, od tega je 68 odstotkov deklet in žensk. Uporabniki pa vsak dan objavijo 95 milijonov fotografij.

Pa še ena pomembna razlika je med modnimi revijami in socialnim omrežjem, kot je Instagram. S fotografijami na Instagramu lahko manipulirajo vsi, ne le bogati in slavni. Imajo pa zvezdniki in estradniki na milijone sledilcev. Instagram je postal prava odskočna deska za neznane ženske, ki so s prikazovanjem svojega življenjskega stila postale "slavne" in priljubljene pri več deset tisoč vrstnicah.

Raziskava je pokazala, da so dekleta manj zadovoljna s svojim telesom, ko so izpostavljena obdelanim fotografijam, posebej najstnice. Urejanje lastnih fotografij in prilagajanje svojega videza "trendom" ima negativne posledice predvsem pri dekletih, ki so nagnjena k primerjanju z drugimi. Pri tem je zaskrbljujoče, da tudi kratkotrajna izpostavljenost obdelanim fotografijam, na katerih so njihovi vrstniki, vodi k neposredni spremembi telesne samopodobe, kar pomeni, da najstnice dojemajo obdelane fotografije kot odraz resničnega stanja.

Na dekleta, ki niso nagnjena k primerjanju z drugimi, obdelane fotografije nimajo velikega vpliva

Na drugi strani pa mnenje o lastnem telesu pri dekletih, za katere je manj verjetno, da se primerjajo z drugimi, ostaja nespremenjeno tudi po izpostavljenosti obdelanim fotografijam.

Po raziskavi britanskega Kraljevega društva za javno zdravje je Instagram družbeni medij, ki najbolj škodljivo vpliva na človekovo mentalno zdravje. Zlahka vpliva na dekleta, tako da ta menijo, da njihova telesa niso dovolj dobra, zaradi česar nato uporabijo različne filtre, s katerimi spremenijo svoje fotografije tako, da bi na njih bile videti "popolne".

"Objave obdelanih fotografij imajo škodljiv vpliv na samopodobo, na duševno in telesno zdravje mladostnikov. Ti imajo slabše mnenje o lastnem telesu, premalo spijo, so tesnobni, depresivni, samomorilni. Svet, ljudi in življenjske stile doživljajo nerealno in imajo nerealna pričakovanja do sebe. Mnogo prikritih oglasov vplivnežev nagovarja otroke in mladostnike k potrošnji, čeprav so finančno odvisni od staršev," opozarja Arh.

Otroci so zato pod pritiskom, da morajo imeti točno te izdelke, če želijo biti "v trendu", podobni drugim, če želijo biti sprejeti. Oglaševalci na ta način zlorabljajo otroke, ki se zaradi nekritičnosti, lahkovernosti in pomanjkanja življenjskih izkušenj ne morejo ubraniti. Otroci niso sposobni ločiti med novico in oglasom, spletni vplivneži pa vse bolj sodelujejo s podjetji, ki iščejo nove in nove bolj učinkovite načine trženja.

Instagram, YouTube in podobna družbena omrežja niso definirani kot mediji z uredniško politiko, gre za platforme, ki jim ni potrebno spoštovati Zakona o medijih. Blogerji niso novinarji in zanje določba Novinarskega častnega razsodišča, da je prikrito oglaševanje nedopustno, ne velja. S prikritim oglaševanjem se ne ukvarja niti Zveza potrošnikov Slovenije niti Inšpektorat za medije in kulturo, ker družbena omrežja niso niti mediji.

"Marketing z vplivneži je področje, ki ga ne ureja in ne nadzoruje nihče! Ker lastniki in upravljavci družbenih omrežij zaradi želje po dobičku niso naklonjeni varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kljub zavedanju in seznanjenosti s škodljivimi posledicami neoznačevanja obdelanih fotografij in prikritega oglaševanja, se čutimo poklicane, da sprožimo pobudo za zakonsko ureditev te problematike pri nas," pojasnjuje Arh.

"S pobudo želimo doseči zakonsko ureditev in zaščito otrok po vzoru Francije in Norveške"

S to pobudo želijo doseči, da se zakonsko uredi označevanje obdelanih fotografij in sponzoriranih objav vplivnežev, da se zaščiti zdravje otrok in mladostnikov po vzoru Francije in Norveške, ki sta označevanje obdelanih fotografij že uredili.

"Glede na izkušnje, ki kažejo, da gre pri zakonskem urejanju tovrstnih problematik za dolgotrajne postopke, bomo nagovorili odgovorne slovenske vplivneže, da se nam pridružijo pri pobudi in za zgled pričnejo z označevanjem obdelanih fotografij in označevanjem objav, ki imajo naravo trženja izdelkov in storitev. Ob objavah naj navedejo tudi svoja priporočila mladim sledilcem in na tak način pripomorejo k skrbi za duševno zdravje najranljivejših - otrok in mladostnikov," zaključuje Arh.

Verjamejo, da bomo s tem lahko še pred dokončno zakonsko ureditvijo področja ozaveščali in delovali preventivno v smeri zmanjševanja škode za duševno zdravje mladostnic in mladostnikov.