Maksimović, bosanski režiser, ki živi v Ljubljani, je film snemal več let. O Predinu govorijo številna znana imena, vsak na svoj način in s svojimi poudarki, vsi pa mu poleg glasbenega priznavajo domet pesnika, ki je v času Lačnega Franza navdušil urbane konce nekdanje Jugoslavije, in marsikdo se je slovenščine učil prav iz njegovih pesmi. Predin vidi eno od odlik filma v prikazu prav tega zgodnjega obdobja. V Sloveniji po njegovem mnenju ni zelo znano, kako močno je Lačni Franz oblikoval takratno jugoslovansko glasbeno sceno.

Maksimović je v 112-minutnem dokumentarcu, ki je imel svetovno premiero na Sarajevskem filmskem festivalu, ubral dovtipen ton, film je poln anekdot in domislic. Začne se že s tem, ko pisatelja in novinarja Boris Dežulović in Miljenko Jergović razvijata teorijo, kako so Zorana leta 1958 gotovo zamenjali v porodnišnici, saj predstavlja vse, kar ni stereotipen Slovenec. Predin je torej tipičen Balkanec, ki je v svoji večdesetletni karieri prešel od Lačnega Franza do samostojne kariere, od novega vala do gypsy swinga.

Nastopajoči v filmu Predina opisujejo kot duhovito, vljudno osebo, ki ima mestoma svoje odklone, od tistih, povezanih z alkoholom, do tistega, ko je pred desetimi leti na košarkarski tekmi Olimpije napadel sodnika. Sam se, z blagim nasmehom, tega sramuje, medtem ko je Sašo Hribar jasen - to je bilo edino normalno.

Z veliko naklonjenostjo o njem govori Magnifico. Predin je njegov prijatelj, občuduje njegova večpomenska besedila, na svoj način tudi pove, kako je Zoran pri teh letih še vedno zelo ambiciozen, a deluje vedno tako spontano, kot da ga nese val. O Predinu poln občudovanja spregovori tudi Đorđe Balašević, za katerega je znano, da ni bil zelo pogosto na voljo za intervjuje.

V filmu Praslovan je veliko časa posvečenega prav Predinovim besedilom. Njegova glasba je ponarodela, a o čem kdaj sploh poje? Nekateri so besedila kdaj razumeli dobesedno, nekateri zgolj politično, nekateri morda celo napačno, a Predina to ne moti. Moti pa ga, v kaj se spreminja družba. Prej je bil tvoj nasprotnik jasen, vedel si, proti komu se boriš, zdaj pa svetu vladajo "pizde", pravi v filmu.

Kot je Predin povedal po projekciji, to ni le film o njem, ampak je tudi dokument nekega časa. Posnetega gradiva je toliko, da razmišljajo in se dogovarjajo, kako bi ga v več delih predstavili v televizijskem formatu. Na začetku je bil film dolg namreč tri ure in pol.

Predin je nad filmom navdušen. Povedal je, da ima od ogleda dalje novo željo, da bi lahko posnel film o Maksimoviću. Po projekciji mu je celo priredil in zapel refren Praslovana - "da si preplaval tisto reko in Slobodana naredil". V kinu bo film marca prihodnje leto.