Rezultate so ovrednotili v dveh sklopih: senzorično analizo vina, kot so bistrost vina, barva vina, vonj, okus ter ostalo, so analizirali na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Analiza je pokazala odstopanja med vzorcem brez izpostavitve glasbi in tistim, ki je bil tekom vinifkacije izpostavljen Tartinijevi skladbi.

Nato je bilo vino testirano še na slepi degustaciji, kjer je več kot 30 udeležencev testiralo tako vino z kot brez vpliva glasbe. Ocenili so, da ima refošk narejen z glasbo bolj mehko in uglajeno kislino, navdušeni pa so bili tudi nad sadno intenzivnostjo vonja ter polnostjo okusa tega vina.

"Izbrali smo res eno posebno lego, zgodovino lego šantoma, Sveti Tomaž, od tam smo pobrali res odlično dozorelo grozdje," pojasnjuje Boštjan Zidar, enolog Vinakoper.

'Glasbeno vino' je izšlo v omejeni izdaji simboličnih 330 steklenic, med katerimi jih bo del naprodaj v Vinskem butiku Vinakoper, del pa bo namenjen predstavitvenim aktivnostim partnerjev projekta.

Pozitiven vpliv glasbe

V Montalcinu v Italiji v vinograde postavljajo zvočnike in vrtijo klasično glasbo, ki blagodejno vpliva na rast grozdja. Podobne je znano, da počnejo v ZDA, Franciji in drugod po svetu.

"Zvok je povsod okoli nas in težko si predstavljamo življenje v popolni tišini. V poskusu se srečujemo s hipotezo, da zvočno valovanje pozitivno vpliva na živa bitja, v mojem primeru na mikroorganizme, katere ob glasbeni spremljavi med alkoholnim vrenjem, biološkim razkisom in zorenjem delujejo in pripomorejo k boljši različici vina," je dejala Sara Pfeifer Milčinović, avtorica projekta, ki je v študijskih letih prišla do ideje, da bi med alkoholnim vrenjem vina le-tega izpostavila določenim frekvencam in analizirala, kako frekvence vplivajo na rast kvasovk. Idejo so podprli v kleti Vinakoper.

Več o tem, kakšen je rezultat, ko se združita vino in glasba, si lahko ogledate v spodnjem videu.