Letošnja proslava ob državnem prazniku, s katerim obeležujemo 70. obletnico pariške mirovne pogodbe in s tem ponovne združitve večine Primorcev z matičnim narodom, bo v petek gostila Nova Gorica, ki letos praznuje 70. obletnico začetka gradnje mesta.

Na praznični petek se bo dogajanje v Novi Gorici začelo že v dopoldanskih urah, ko prihajajo na Goriško nekdanji graditelji mesta. Srečanju brigadirjev bo sledila slovesnost Glas svobode na novogoriškem Bevkovem trgu. Na njej bodo nastopili Goriški pihalni orkester, združeni Moški pevski zbor Goriške in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Na prireditvi, ki jo pripravlja Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, bo zbranim spregovoril častni predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik.

Kulturno-umetniški program z naslovom Gorico novo bomo dali v dar pripravlja Neda Rusjan Bric, na njej pa bodo nastopili predvsem primorski kulturni ustvarjalci. Slavnostni govornik na slovesnosti ob državnem prazniku bo predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Ob prazniku urad predsednika republike pripravlja dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ob 13. uri predsedniško palačo ogledali pod strokovnim vodstvom, obiskovalce pa bo sprejel in nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je za STA ocenil, da praznik ne le njemu, ampak večini Primorcev pomeni zelo veliko. "Ob njem se vedno znova spomnimo, da smo Primorci v najtežjih časih znali stopiti skupaj, da smo bili odločni in neomajni," je poudaril Arčon in dodal, da sta ta izjemna pripadnost in zavest Primorcev še vedno prisotni. Praznik je po njegovem mnenju tudi priložnost, da se spomnimo vseh tistih, ki so dali življenje za našo svobodo, ter priložnost, da se združimo v praznovanju in veselju.

Novogoriški župan je poudaril, da tako za Novo Gorico kot celotno Primorsko velja, da imata pomemben geostrateški položaj: "Sta blizu Benetk, Trsta, Ljubljane, celotna Primorska pa ponuja odlično kakovost bivanja."

Nova Gorica se je v sedmih desetletjih letih razvila v pomembno urbano središče Severne Primorske, v zadnjih letih pa so s sosednjo Gorico začeli izvajati obsežne skupne projekte, ki jih bodo v naslednjem obdobju nadgradili s še večjim razmahom sodelovanja na področju gospodarstva in turizma, je napovedal Arčon.

Izpostavil je, da tako v Novi Gorici kot na Primorskem delujejo številna uspešna in strateška podjetja. "Nadaljevati moramo po tej poti, spodbujati tehnološki in gospodarski razvoj ter predvsem podpirati znanje. Brez vlaganja v znanje, ne bo razvoja," je pojasnil župan.

Kot je dodal Arčon, država pogosto ne obravnava celotne Primorske enakovredno. "Poleg tega je večkrat čutiti prepričanje, da je zahodni del države dovolj razvit, da ne potrebuje dodatnih finančnih spodbud," je še opozoril.

Petnajstega septembra se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan leta 1947. S tem so velik del Primorske, Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in otoki prišli pod Jugoslavijo, večina Primorcev pa se je po več kot 20-letnem trpljenju pod fašizmom pridružila matičnemu narodu.

Maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile z zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t. i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni.

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 je obveljal francoski, t. i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del goriške in del tržaške, Istro južno od reke Mirne, otoke in Zadar z okolico.

Širša okolica Trsta je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje, razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.

S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.

Ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja in s tem prehod cone B pod Jugoslavijo je sicer sledila s podpisom londonskega sporazuma leta 1954, končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo pa je bila sprejeta šele po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.