S tem je ta ura usodnega dne, ki od leta 1947 simbolizira bližajočo se svetovno kataklizmo, že drugo leto zapored najbliže polnoči v svoji zgodovini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Trendi še naprej zlovešče kažejo na globalno katastrofo," je ob tem izpostavila predsednica organizacije Rachel Bronson.

"Vojna v Ukrajini predstavlja stalno nevarnost stopnjevanja v jedrski konflikt, napad 7. oktobra v Izraelu in vojna v Gazi pa še dodatno ponazarjata grozote moderne vojne, tudi brez jedrskega stopnjevanja," je dodala.

Druga velika tveganja, ki jih je opredelilo to združenje znanstvenikov, so podnebna kriza in dejstvo, da je bilo lansko leto najbolj vroče doslej, razpad sporazumov o zmanjšanju jedrskega orožja ter grožnja dezinformacij, ki jo predstavlja umetna inteligenca.

To, da je ura usodnega dne drugo leto zapored 90 sekund do polnoči, ne pomeni, da so razmere na svetu stabilne, je opozorila Bronson. "Ravno nasprotno. Vlade in ljudje po vsem svetu morajo nujno ukrepati," je poudarila.

Bulletin of the Atomic Scientists so leta 1945 ustanovili Albert Einstein, J. Robert Oppenheimer in drugi znanstveniki v sodelovanju z Univerzo v Chicagu.

Dve leti po ustanovitvi je skupina oblikovala uro sodnega dne, ki simbolično tiktaka proti polnoči, ko naj bi se zgodila hipotetična svetovna katastrofa. Oblikovali so jo v odziv na vse večjo jedrsko grožnjo in naraščajoče napetosti med hladno vojno. Zato se je skupina sprva osredotočala predvsem na možnost jedrskega spopada. Kasneje je vključila tudi druge grožnje človeštvu in planetu, kot so podnebne spremembe in pandemije.

Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je hladna vojna bližala koncu, je bila ura sodnega dne prestavljena na 17 minut pred polnočjo, kar je bila najnižja stopnja nevarnosti, ki jo je organizacija kadar koli zaznala.