Ker se cesta iz Kopra proti Šmarjam ves čas vzpenja, je država v izogib gnečam uredila tripasovnico, kar v praksi pomeni, da vozniki v želji, da bi čim prej prišli na cilj, pogosto pritisnejo na plin. Omejitev hitrosti na 90 kilometrov na uro, za tamkajšnje prebivalce predstavlja prežečo nevarnost, saj je na tej cesti veliko stranskih poti, ki vodijo k njihovim domovom. Te pa se ne tretirajo kot križišča.

"Življenje ob cesti Koper-Dragonja je postalo prekleto," nam je povedala bralka in dodala, da že leta 'bijejo boj z mlini na veter', se pravi s pristojnimi službami: "Ko bo prišlo do najhujšega, pa bodo prelagali krivdo drug na drugega." Zaupala nam je, da so pred dvema letoma zbrali podpise tamkajšnjih prebivalcev, da bi se le premaknilo v smeri zagotovitve večje prometne varnosti. 

Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so na naše vprašanje v zvezi z omejitvijo hitrosti na tej cesti povedali, da je v območju križišča za Paderno, na glavni cesti G1-11, odsek 1062, direkcija za izboljšanje prometne varnosti, znižala največje dovoljene hitrosti v območju križišča na 60 km/h, izvedla 'gate fekt' z namenom boljše zaznave križišča (križišče prednostne in neprednostne ceste) in omejitev hitrosti na fluoroscenčni podlagi v obeh smereh približevanju križišču. Prav tako je bila urejena označitev poteka krivine s pasivnimi stebrički v sklopu projekta izvedbe motorističnih ukrepov na tem odseku.

Na tistem odseku se nahajata tudi avtobusni postaji, kjer pa ni urejenega prehoda za pešce. Bralka nam je povedala, da morajo uporabniki javnega potniškega prometa, če želijo priti ali oditi z avtobusne postaje, prečkati tripasovno cesto, pri tem pa sebe izpostavljajo nevarnosti. Avtobusni postaji se nahajata na obeh straneh križišča za Paderno, hitrost na prednostni cesti pa je omejena na 60 km/h. Kljub vsemu gre za široko cesto s tremi pasovi in gostim prometom.

Na DRSI so nam povedali, da se za ureditev prehoda za pešce na državni cesti izven naselja, zahteva izpolnitev določenih pogojev, med drugim je prehod za pešce dopustno označiti na lokaciji stalne koncentracije pešcev, minimalno število pešcev v končni uri mora biti 20. "Ocenjujemo, da ta pogoj ni izpolnjen, direkcija na obravnavani lokaciji nima v planu izvedbe prehoda za pešce,“ so pojasnili.

Ker gre za zelo prometno cesto, sploh v času turistične sezone, saj se preko nje na sosednjo Hrvaško valijo trume domačih in tujih turistov, to povzroča tudi stalen hrup, s katerim morajo živeti tamkajšnji stanovalci. Bralka nam je povedala, da se zavzemajo za postavitev protihrupnih ograj, DRSI pa so o tem zaprosili že pred tremi leti.

Tam so nam povedali, da se aktivnosti zaščite pred hrupom praviloma usmerjajo na območja z največjim številom čezmerno obremenjenih stavb oziroma na območju s stavbami z najvišjim preseganjem mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. DRSI izvaja aktivnosti v zvezi z zaščito pred hrupom ob obstoječih cestah, na podlagi določil operativnega programa varstva pred hrupom, ki ga sprejme Vlada RS, in ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev.

"Obravnavan cestni odsek v aktualnem 'Operativnem programu varstva pred hrupom', ki ga je Vlada RS sprejela 6. oktobra 2022, ni bil predlagan v nabor odsekov, na katerih se izvajajo aktivnosti zaščite pred hrupom, zato ukrepi zaščite pred hrupom na tem območju trenutno niso predvideni," so pojasnili na DRSI.

Je pa po njihovih besedah trenutno v izvedbi nov obratovalni monitoring hrupa za pomembne ceste v upravljanju direkcije, ki bo predvidoma zaključen do konca leta: "V tem okviru bo ponovno ocenjena obremenitev s hrupom ob cestah, kjer prometne obremenitve presegajo tri milijone prevozov vozil na leto. Če bo ugotovljeno, da tudi na tem odseku prometne obremenitve presegajo ta prag, bo monitoring izdelan tudi za ta odsek.“ Izdelan obratovalni monitoring hrupa bo podlaga za opredelitev dodatnih območij, na katerih se bodo v prihodnje izvajali ukrepi zaščite pred hrupom ob cestah v upravljanju DRSI.

Poudarili so še, da se protihrupne ograje postavljajo na območjih, kjer je z neprekinjeno potezo ograje mogoče zaščititi vsaj tri čezmerno obremenjene naseljene stanovanjske stavbe. Postavitev protihrupnih ograj ob manj kot treh stanovanjskih stavbah zaradi obsega aktivnosti, ki so za tak objekt potrebne, ter s tem povezanimi stroški z vidika učinkovitosti praviloma ni upravičena.

Večino težav, s katerimi se vsakodnevno soočajo prebivalci ob cesti Koper-Dragonja, bo nekoč rešila nova hitra cesta, katere umeščanje v prostor poteka že dvajset let. Do takrat, ko bodo po novi hitri cesti zapeljala prva vozila, bo strugi reke Dragonje preteklo še veliko vode, po obstoječi cesti pa se bo še naprej valila pločevina.