Pred glasovanjem je palestinski predsednik Mahmud Abas resolucijo označil za zgodovinsko. Izraelski veleposlanik Ron Prosor pa je podpornikom resolucije sporočil, da spodkopavajo pot do miru.

Palestinci so si za datum glasovanja o resoluciji, ki jo je predlagala Arabska liga, izbrali 29. november, ker je to mednarodni dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom in obletnica razdelitve britanskega mandata Palestine na arabski in judovski del. Proti resoluciji je glasovalo devet držav, med njimi poleg ZDA in Izraela še Češka, Kanada, Panama, Mikronezija, Maršalovi otoki, Nauru in Palau.

Resolucija, ki potrjuje palestinsko državnost na ozemlju Zahodnega brega, Gaze in vzhodnega Jeruzalema, je bila potrjena z več kot potrebno dvotretjinsko večino glasov in ob glasnem aplavzu v dvorani, kjer je pred glasovanjem navzoče nagovoril palestinski predsednik.

Odločitev GS ZN ne pomeni sprejema Palestine v ZN. To mora potrditi Varnostni svet ZN, kjer imajo ZDA pravico veta, vendar Palestincem omogoča, da postanejo člani agencij ZN in mednarodnih organizacij ali ustanov, kot sta Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

Palestinci lahko na teh sodiščih vložijo tožbe proti ukrepom Izraela oziroma zahtevajo določitev meje. Palestinci se med drugim lahko poskušajo pridružiti Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo ter pogodbi o pravu morja, kar bi jim omogočilo zahtevo, da nadzirajo zračni in pomorski teritorij. Palestina je že članica Unesca.

Po potrditvi resolucije je v GS ZN odmeval glasen in dolg aplavz, kmalu pa so se začele izjave veleposlanikov z razlago glasovanja za, proti in vzdržanega glasu. Slovenskih predstavnikov med njimi ni bilo. Prav vsi govorniki so obe strani pozvali k obnovi mirovnih pogajanj, ki lahko edina privedejo do končne rešitve spora. Med njimi so bili najbolj zgovorni predstavniki evropskih držav, od katerih se je večina glasovanja vzdržala ali pa glasovala v podporo resoluciji.

ZDA so pred glasovanjem skušale še enkrat pritisniti na Palestince, da odstopijo od resolucije, vendar je bil poziv namestnika državne sekretarke Hilary Clinton, Williama Burnsa Abasu zaman. Abas druge izbire niti ni imel, saj je po zadnjih spopadih v Gazi podpora gibanju Hamas porasla in palestinska vlada iz vrst gibanja PLO, ki je edini palestinski sogovornik Izraela, si je morala utrditi verodostojnost. Glede na veliko slavje na palestinskih ozemljih, ji je to tudi uspelo.

Ameriška veleposlanica Susan Rice je po glasovanju zatrdila, da resolucija postavlja nove ovire na poti do miru, ki ga je mogoče doseči le na neposrednih pogajanjih med obema sprtima stranema. Riceova sicer ni grozila z ukrepi proti Palestincem, ampak je zagotovila, da bodo ZDA podprle obe strani na neposrednih pogajanjih. Obe strani je pozvala, naj obnovita pogajanja brez pogojev in se izogneta provokacijam "na terenu in v New Yorku".

Riceova ni grozila z odvzemom finančnih sredstev Abasovi vladi, kar ni storila niti Clintonova, ki je resolucijo kritizirala kot nesrečno, "kontraproduktivno" in novo oviro na poti do miru. Sicer je ponovila to, kar je povedala Riceova. Druga zgodba so ameriški kongresniki.

Demokrati in republikanci redko najdejo soglasje, vendar pa glede Izraela nimajo teh težav. V četrtek so bile v proceduro vložene tri pobude, ki med drugim zahtevajo zaprtje pisarne PLO v Washingtonu in odvzem pomoči Palestincem v primeru, da sprožijo primer proti Izraelu pred ICC.

Francoski veleposlanik pri ZN Gerard Arnaud je poudaril, da je njegova država glasovala za resolucijo ravno zaradi doseganja rešitve dveh držav in je pozvala Izrael ter Palestince, naj se vrnejo k pogajanjem, mednarodna skupnost pa naj se mobilizira in jima pri tem pomaga.

Svoje glasove so utemeljili tudi predstavniki nekaterih drugih držav. Predstavnik Singapurja se je vzdržal, ker meni, da lahko le pogajanja pripeljejo do mirne rešitve. Predstavnik Švice pa je menil, da lahko resolucija odpravi blokado, v kateri so se znašla mirovna pogajanja.

Sorodne vsebine:

Dogovor o premirju med Izraelom in Hamasom pocenil nafto

Maya Shalaby: "Kljub bombnim napadom se počutim varno!"

Od kebaba do moderne turške kuhinje