Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970, ko so se na ulicah po vsem svetu odvili masovni protesti, s katerimi so ljudje zahtevali boljše pogoje in globljo skrb za okolje, saj je od njega odvisno vse življenje na planetu Zemlja. Zahvaljujoč tem dogodkom danes obstajajo številni zakoni in akti, ki spremljajo in regulirajo vpliv na okolje.

Danes so slednji morda samoumevni, vendar se je smiselno spomniti, da se tovrstni prijemi niso pojavili sami od sebe. V letu 2020 poleg abrahama svetovnega dneva Zemlje obeležujemo tudi 60. obletnico slovenskega Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki že 60 let raziskuje raznolikost vsega živečega.

"Na elementarni ravni in s pomočjo biotske raznovrstnosti planet Zemlja vzdržuje vse, kar ljudje počnemo, vzdržuje pa tudi druge vrste. Ljudje torej nismo edina vrsta zemeljskega okolja, vendar imamo veliko nadzora nad dogajanjem tukaj na Zemlji. Zato imamo dolžnost za skrb, dolžnost, da delujemo v najboljšem interesu tega planeta, zdaj in za vedno," je ob 50-letnici dneva Zemlje izpostavila dr. Shé M. Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper.

Slovensko naravno okolje je posebno bogato in naravna pokrajina izjemno lepa, Julijske Alpe, Škocjanske jame, Piran in Koper, Blejsko in Bohinjsko jezero sestavljajo le nekaj primerov teh lepot. Slovenski muzeji bistveno pripomorejo k ohranjanju kulturne dediščine, celo na svetovni ravni, in tako zagotavljajo prenos znanj o njej v prihodnost. Eden izmed tovrstnih primerov je na primer razstava 'Naše malo veliko morje' v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Na koprskem Mediteranskem inštitutu za okoljske študije, in tudi na splošno v ZRS Koper, delo in raziskave usmerjajo v načrtovanje slovenske zdrave okoljske prihodnosti ter v skrb zanjo. "Nekatere naše raziskave se še posebej osredotočajo na koprsko območje oziroma obalno-kraško regijo. Svoje strokovno znanje in izkušnje izmenjujemo z našimi mediteranskimi sosedi prek inovacij in participatornih vključevanj posameznikov in posameznic, mladih, nevladnih organizacij in vladnih agencij. Naš planet je namreč potrebno dojemati kot ogromen zapleten in prilagodljiv sistem, na katerem je vse medsebojno povezano, vselej in povsod," je prepričana dr. Shé M. Hawke.

Predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije je ob tem spomnila, da je Zemlja sestavljena iz približno 75 odstotkov vode, večino, približno 97 odstotkov, je oceanov. Od teh dostopna pitna voda predstavlja manj kot pol odstotka, saj je velik del voda na Zemlji ujet v obliki ledu v ledenikih in ledenih gorah. Celoten obseg življenja pod oceanom pa znanost še vedno raziskuje in odkriva.

Bolj kot širimo in izmenjujemo znanje o svojem naravnem okolju, bolj se postavljamo v položaj, da bi bilo mogoče dosegati cilje trajnostnega razvoja. Obstajajo pa tudi drugi merljivi kazalniki, ki nas usmerjajo k odgovornemu ravnanju na ravni okoljske politike, na primer The Nine Planetary Boundaries', ki so jih pripravili v Stockholm Resilience Centre, ali pa 'Emissions Gap Report' iz leta 2019 Programa ZN za okolje, pojasnjuje dr. Hawke.

"Vendar je odgovornost pomembna tudi na sami lokalni ravni, ki jo je mogoče utrjevati z rednim ozaveščanjem glede ranljivosti in krhkosti tega čudovitega planeta Zemlja ter vzajemnim delovanjem utemeljenim v skupnosti. Zgled tega je na primer 'Teorija integralnega razvoja', ki sta ga leta 2015 predstavila Schieffer in Lessem, na osnovi katere je moč omogočiti prihodnji trajnostni razvoj preko štirih kvadrantov: narave, kulture, znanosti in ekonomije. Ta inovativni pristop je prevzela na primer tudi državljanska pobuda Integralna zelena Slovenija. Ti in podobni prijemi naravnani na prihodnost, se zdijo inteligentna pot naprej v svet, v katerem bi lahko utrdili spoštovanje do okolja. In to je vredno praznovati ob letošnjem dnevu Zemlje," je še zaključila.