Po zapustitvi stranke DeSUS, kateri ste tudi predsedovali, ste se odločili za ustanovitev lastne stranke. Kaj vas je pripeljalo do te odločitve? S kom ste se povezali in zakaj ravno s temi ljudmi?

Moja vrnitev v politiko je bila premišljena odločitev. Bila sem izpostavljena medijem, javnosti in pritiskom lobijev, tako da je bila odločitev vse prej kot lahkotna. Vrnila sem se zaradi ljudi.

Katere so glavne točke političnega programa Naše dežele? Ali menite, da bi vam izkušnje, ki ste si jih nabrali v parlamentu pomagale pri vodenju države in zakaj?

Izkušnje nas delajo modre. In iz tega vidika so vsekakor v pomoč pri tako odgovorni nalogi kot je vodenje države. Program Naše dežele je zasnovan na slovenskih in obče človeških vrednotah v duhu današnjega časa. Zavzemamo se za demokratično, enakomerno razvijajočo se državo. Slovenija mora biti gospodarsko odprta, mora zagotoviti kvalitetno zdravstvo in šolstvo, mora v digitalizacijo, mora zagotoviti človeka vredno tretje življenjsko obdobje svojim starostnikom in mora sodelovati z vsemi pomembnimi mednarodnimi združenji. Podali smo tudi deset zavez, ki jih bomo uresničili, če nam bo podeljen mandat. Vsekakor pa v Naši deželi verjamemo predvsem v naše ljudi, Slovenke in Slovence. Ti so naše največje bogastvo.

V zadnjem letu ste bili pogosto tarča različnih afer, najprej zaradi gostovanja na Krasu in v Izoli, nato so se nekateri obregnili še ob vaše "luksuzno stanovanje v Ljubljani". Kaj je po vašem mnenju pripeljalo do pojava teh očitkov?

Res je, nekateri so si in si verjetno še, strašno želijo odstraniti me iz politike. Glede na to, da niti ena "afera" ne preživi dokazov, ki sem jih predložila, pa je jasno, da so bile sprožene namenoma, mene pa so spodbudile, da postajam še bolj odločna in politično aktivna.

V prejšnjem mandatu vlade ste nekaj časa zasedali položaj kmetijske ministrice. V Izoli je v preteklih mesecih veliko razburjenja povzročil občinski prostorski načrt, ki je predvideval, da se 7 hektarjev zapuščenih kmetijskih zemljišč na območju Lonzan nadomesti na 11 hektarjih prav tako opuščenih kmetijskih površin v zaledju. Skupina občanov je temu predlogu ostro nasprotovala, civilna iniciativa je občini očitala tudi, da preveč obsežno spreminja prvovrstna kmetijska zemljišča v stavbna. Dosegli so, da je OPN padel na referendumu. Kakšno je vaše mnenje o tem?

To je demokracija. Če pač predlog občine ni ustrezal občanom, je njihova pravica, da ugovarjajo. Kar so, kot vidim, storili in uspeli. Je pa na drugi strani res, da gre za opuščena kmetijska zemljišča in bi bilo sedaj pričakovati, da oživijo. Vedno zagovarjam samooskrbo s hrano v čimvečji meri.

V zadnjem mesecu so prebivalce Obale razburjale predvsem globe, ki jih je Dars pošiljal voznikov, ki so prekršili pravila in se nekaj sto metrov brez vinjete zapeljali po obalni hitri cesti, najpogosteje do edinega 24 ur odprtega bencinskega servisa na Obali. Mnogi, tudi politiki, so se postavili na stran oškodovancev, češ da bi morali ta odsek hitre ceste H6 (del od predora Markovec mimo bencinskih servisov OMV) odstraniti iz vinjetnega sistema. Se strinjate z njimi ali z Darsom, ki poudarja, da je ta del hitre ceste od vedno del vinjetnega sistema in da izjeme niso dovoljene?

Za domačine bi bilo vsekakor dobrodošlo, da se jim olajša dostop do tega servisa. Mnogi vinjet v svojem vsakdanu in poteh, ki jih morajo opravljati, res ne potrebujejo. Bilo bi neracionalno kupovati vinjeto samo zaradi tega odseka. Vsak sistem prinese s seboj dobro in slabo. Menim, da bi lahko bili v takšnih primerih bolj fleksibilni in da bi morali v skupnem dialogu najti dober kompromis za obe strani.

Še ena pereča tematika v Slovenski Istri je dodatni vir pitne vode. Predlog vlade za zajezitev Padeža oziroma Suhorce je na noge dvignil prebivalce Brkinov. Vi podpirate vladni predlog ali menite, da obstaja boljša rešitev? Kakšna?

Vladni predlog žal ni dobra rešitev. Poiskati bo potrebno dolgoročno bolj vzdržno rešitev vodoskrbe v Istri, ki bo okolje obremenjevala čim manj in bo zagotavljala zdrave vire pitne vode za najmanj 100 let. Rešitev je že dolgo več, a stroka se mora končno odločiti, katera je najprimernejša. Naslednja vlada pa mora projekt izpeljati prioritetno in zagotoviti sredstva za njeno izgradnjo.

V preteklih mesecih je močno razburjala tudi domnevna prodaja hotelov družbe Sava Turizem Madžarom, do katere na koncu sicer ni prišlo. Že dolgo je prisotna tudi bojazen, da bodo Madžari prevzeli Luko Koper. Kakšno je vaše stališče do prodaje slovenskih podjetij, družb, hotelov ipd. tujcem?

Pri tem vprašanju moramo najprej ločiti dve stvari. Podjetja, ki so strateško pomembna za Slovenijo, kamor spada tudi Luka Koper, ne morejo biti naprodaj. Za podjetja, ki pa niso strateškega pomena za državo, pa ni pomembno, kdo je lastnik, pomembno je, da je to lastnik, ki bo odgovorno skrbel za rast podjetja, delovna mesta, varovanje okolja in razvoj lokalne skupnosti.