Na ministrstvu so ob objavi analize direktorja Elesa Aleksandra Mervarja poudarili, da s tem, ko analize vse doslej niso javno objavili, niso ničesar skrivali. Očitke, da je niso objavili zaradi interesa po prikrivanju informacij, ki bi bile relevantne za odločanje o Jeku 2 na referendumu, so zavrnili kot neutemeljene. Kot so pojasnili, so poletu na pobudo nevladnih organizacij želeli razdelati še nekatere dodatne vidike t.i. 100-odstotnega OVE scenarija, ki ga med drugim predvideva Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Za sodelovanje smo se obrnili osebno na direktorja Elesa in ga prosili, da za ministrstvo pripravi tehnično analizo o tem, koliko dodatnih zmogljivosti bi potrebovali na lesni biomasi, bioplinu, geotermalni energiji in hranilnikih, da bi lahko pokrili razliko, ki jo naredi t.i. jedrski scenarij. "Gre torej za identificiranje dodatnih potreb, v katere bi morali investirati, če ne bi investirali v Jek 2," so navedli.

Mervarjeva analiza je imela do nedelje oznako zaupno, ki je bila umaknjena, tako na ministrstvu, na njihovo pobudo. "Namen umika oznake je bil, da bi ministrstvo lahko dokument delilo s širšim krogom zaposlenih in ga dalo v pregled in mnenje tudi nekaterim drugim relevantnim deležnikom, kot je npr. Institut Jožef Stefan," so poudarili. "Dokument v ničemer ne bi mogel bistveno vplivati na referendumsko kampanjo, ki se sploh še ni začela," so poudarili na ministrstvu in pojasnili, da bi na referendumu odločali o izvedbi konkretnega projekta, informacije iz analize pa da nikakor ne bi mogle prispevati k boljši informiranosti državljanov o projektu Jek 2. Prav tako se lahko t. i. dolgoročni jedrski scenarij realizira tudi brez Jeka 2, npr. s podaljšanjem življenjske dobe obstoječe nuklearke do leta 2063 ali z izgradnjo majhnih modularnih reaktorjev, so dodali.

Da je analiza objavljena, so danes sporočili tudi iz Elesa, kjer so pojasnili, da so jo pripravili in posredovali ministrstvu 26. avgusta, oktobra pa je Mervar osnovno različico zaradi novih dejstev nekoliko dopolnil. Kot so še navedli v Elesu, je analizo samostojno izdelal Mervar, s pomočjo svojih sodelavcev pa je pridobil "najbolj verodostojne, ažurne in realne podatke". "Izračuni in izsledki v študiji temeljijo na več kot osem milijonih različnih podatkov in formul. V izračunih je upošteval 12 scenarijev. Vse izračune je Mervar večkrat logično preverjal in danes za njimi stoji in jih zagovarja kot verodostojne," so zapisali v Elesu.

Ministrstvo je, kot pravijo, imelo tehnično analizo od vsega začetka namen objaviti, saj je povod za njeno pripravo prišel ravno od javnosti. "Žal po naši oceni analiza do tega trenutka še ne vključuje natančnih informacij, ki bi dale odgovore, s koliko dodatnimi kapacitetami bi lahko zadostili nadomeščanju jedrskega vira. Z objavo smo zato počakali," so še navedli in dodali, da pa je Mervarjeva analiza zelo dobrodošel analitični prispevek k nadaljevanju javne razprave. Ministrstvo bo, kot napovedujejo, sprožilo tudi aktivnosti javnega naročanja za pridobivanje novih strokovnih analiz o alternativnih scenarijih oskrbe, ki bodo javnosti na voljo predvidoma v letu 2025.