"Neverjetno, to je pravljica. Presrečna sem, že v dvorani nisem vedela, kam se obrniti in s kom to proslaviti. Od veselja me razganja," je bila prva izjava za medije Koprčanke Andreje Leški po osvojenem zlatu na olimpijskih igrah, kjer je zablestela v vsem sijaju. Do vrha jo je gnala neizmerna želja, predanost in zaupanje vase, kar je bilo možno videti pri vseh njenih bolj ali manj prepričljivih nastopih. Veliko navdušenja z osvojeno zlato medaljo je prinesla v domovino, še posebej pa v domače okolje, saj je to prvo najžlahtnejše olimpijsko odličje za Koper. Kako pa Andreja danes preživlja dneve po vsem tem burnem in čustvenem dogajanju?
ANDREJA LEŠKI: "Ta zmaga res pripada meni, nam in našemu čudovitemu mestu" (INTERVJU)
Koper
Najprej čestitke za izjemen uspeh in osvojeno zlato olimpijsko medaljo! Kakšni so občutki nekaj dni po tej zgodovinski zmagi? Še vedno vlada takšna evforija kot v tistih prvih trenutkih, ste že uspeli zbrati svoja čustva in misli ob tem? Se (že) povsem zavedate, kako velik dosežek vam je uspel?
Še vedno sem preplavljena z veseljem in ponosom. Tisti prvi trenutki po zmagi so bili resnično neverjetni, polni evforije in iskrenega veselja. Zdaj, ko se je prvotni šok nekoliko polegel, sem začela zavedati pomena te zmage in njenega vpliva na mojo kariero ter moj šport na splošno. Vsekakor je to dosežek, ki ga bom vedno cenila.
Evforija okoli vas in vaše zmage pa te dni tudi na družbenih omrežjih ne pojenja, čestitke so kapljale z vseh koncev, tudi med Koprčani in Koprčankami je zaznati velik ponos. Kako vse to doživljate?
Čestitke in podporo ljudi iz Kopra doživljam kot neverjetno tolažilno in spodbujajoče. Ponosna sem, da lahko predstavljam svoj kraj in Slovenijo na takšen način, in zelo me veseli, da so ljudje tako navdušeni in ponosni na moj uspeh. Ta zmaga res pripada meni, nam in našemu čudovitemu mestu.
Kako ste preživljali ta ključen olimpijski dan? Kako ste se pripravljali na dvoboje? Imate kakšen poseben ritual pred tekmo?
Olimpijski dan je bil poln pričakovanja in pozitivne energije. Pred tekmo sem poskušala ostati čim bolj sproščena, ob sebi sem imela tudi svojo sparing partnerico s katero sva veliko klepetali in se pred začetkom sprehodili okrog dvorane, v neposredni bližini Eifflovega stolpa.
Kako ste po napornem polfinalu zbrali svoje misli za naslednjo borbo?
Po polfinalu sem se osredotočila na to, da si dam trenutek za veselje, kljub vsemu sem takrat že osvojila medaljo. Potem pa je bilo nekaj časa za hitro regeneracijo in ponovno fokusiranje na zadnjo borbo dneva. Pomagal mi je trener Luka Kuralt, ekipni fizioterapevt Jure Bornšek in moja sparing partnerka Kaja Schuster.
Kaj vse vam je šlo po glavi tekom zadnjega dvoboja za zlato?
Med zadnjim dvobojem sem se osredotočila na svojo strategijo in poskušala ostati potrpežljiva. Bila sem osredotočena na vsak gib in poskušala izkoristiti svoje prednosti. Seveda sem imela v mislih tudi to, da je to unikatna priložnost in edina za vsaj še naslednja štiri leta.
Bi se v finalu zadovoljili tudi s srebrom, ali ste od samega začetka ciljali na zlato?
Seveda bi bilo srebro izjemen dosežek, vendar mi pogled v nobenem trenutku ni odšel predaleč, vse je bilo korak za korakom. V finalu sem šla na zmago. Moje priprave in treningi so bili usmerjeni v to, da dosežem vrhunec in se vrnem z medaljo.
S tem uspehom ste nadaljevali niz slovenskih kolajn v judu in stojite ob boku Urški Žolnir in Tini Trstenjak. Nenazadnje ste premagali Clarisse Agbegnenou, s katero se tudi Trstenjakova borila v Tokiu, a je bila tedaj Francozinja uspešnejša. Kako gledate na to?
To je vsekakor čast, da sem ob bok športnicam, kot sta Urška in Tina, ki sta že pustili neizbrisen pečat v judu. Zmaga nad Clarisse Agbegnenou pa je bila ultimativni dokaz, da sem trenutno najboljša prav jaz. Ta zmaga je bila še posebej pomembna in potrjuje kakovost dela in priprav v ekipi Judo kluba Bežigrad, ter dokazuje, da lahko tudi športnik, ki začne npr. v Kopru, s pravilnim pristopom in odločitvami doseže zlato na olimpijskih igrah.
Kako ste proslavili uspeh v Parizu? In kako sta ga proslavili doma?
V Parizu smo proslavili skupaj z ekipo in prijatelji v prijetnem vzdušju. Tudi doma sem se že imela priložnost srečati in se veseliti z najbližjimi.
Je zlata olimpijska medalja za vas največji uspeh v karieri?
Da, zlata olimpijska medalja je zagotovo rezultatski vrhunec moje kariere do zdaj. Je uresničitev dolgoletnih sanj in cilj, za katerega sem trdo delala. Vendar pa še vedno mislim da je moj največji uspeh kot vrhunska športnica to, da sem kljub popolni predanosti temu športu izobražena, vsestrana oseba, z vrednotami in pozitivnim pristopom do življenja.
Kaj sledi po olimpijadi? Si boste vzeli oddih oziroma dopust? Kdaj se vračate na tatami?
Trenutno sem še na voljo in poskušam biti čim bolj dosegljiva, da lahko kar najbolj iskreno delim misli in izkušnje o svojem uspehu, sledi pa sigurno daljši premor kjer bom tudi sama sebi namenila več časa.