Marsikdo se v teh dneh sprašuje, kakšen konec bo dobila zgodba Argentinca s slovenskim potnim listom, o katerem smo že poročali v preteklih dneh. Potem, ko je zaradi razmer zapustil Argentino, nekaj časa živel v Španiji in nato po naključju med delom v Franciji srečal Slovenca ter z njim pripotoval v domovino svojih starih staršev, živi v šotoru v Sečovljah. Danes je na piranski upravni enoti oddal vlogo za pridobitev stalnega prebivališča.
ARGENTINSKI SLOVENEC, KI ŠOTORI V SEČOVLJAH, IŠČE STALNO BIVALIŠČE NA OBČINI: Spomni se krofov in potice babice Lidije iz Ajdovščine
Piran
Bruno Victor Distefano
Bruno Victor Distefano bo čez dober mesec praznoval 41. rojstni dan. Kot poudarja, si srčno želi imeti novi dom v domovini svoje babice Lidije Kobal iz Ajdovščine in dedka Petra Erhovnica iz Maribora, ki sta se po vrnitvi iz italijanskega koncentracijskega taborišča leta 1946 odselila v Argentino.
Bruno zna spregovoriti nekaj besed v slovenskem jeziku, slovensko naj bi govorila tudi njegova mama Maria Elena, ki živi v Argentini. Pozna predvsem slovenske besede, ki se jih spomni iz otroških let, nepozaben pa je tudi vonj po krofih in potici, ki jih je pripravljala babica Lidija.
Bruno trenutno živi v precej nemogočih razmerah, v šotoru, ki si ga je postavil v poslovni zgradbi v neposredni bližini podjetja Kamnoseštvo Ruda, v Sečovljah. Tu naj bi pomagal pri spravilu poljščin. Vendar zima nezadržno trka na vrata.
Buenos Aires naj bi zapustil zaradi slabih razmer. Ob prihodu v Evropo se je najprej nastanil pri prijatelju v Španiji. Ker je bil brez zaposlitve in je bival v slabih ekonomskih razmerah, se je odpravil na sezonsko delo v Francijo in na trgatvi spoznal Slovenca, Korošca Sebastjana Cveta, s katerim je prišel v Slovenijo.
Ob prihodu je ta poklical svojega prijatelja Slobodana Cvijetinovića, prav tako Korošca, ki živi na Obali. Povedal mu je, da prihajata v Slovenijo in vprašal, če ima kakšno priložnostno delo zanju. Delo jima je našel še istega dne in to isto delo opravljata še danes. Vendar si mora Bruno urediti status.
Ima argentinsko in slovensko državljanstvo ter slovenski potni list. Zime v šotoru pač ne more preživljati. Na koprski in izolski upravni enoti so ga zavrnili, ker ima šotor postavljen na območju piranske občine.
Danes zjutraj je na UE Piran, v Luciji, oddal vlogo za pridobitev stalnega prebivališča v piranski občini. "Zakon mu namreč omogoča, da pridobi stalno prebivališče tako, da je prijavljen na naslovu piranske občine," je povedal Cvet, ki mu pomaga urejati dokumentacijo.
Na UE Piran so nam potrdili, da se je Bruno res zglasil na upravni enoti: "Upravna enota je po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja njegovega dejanskega prebivališča." Ob tem so "stranki" še predlagali, naj se obrne na Center za socialno delo Južna Primorska, Enota Piran.
V tem času naj bi Bruno uspel stopiti v kontakt s svojo daljno sorodnico po dedkovi strani, ki pa naj bi ga zavrnila, češ, da mu ne more pomagati.
Kot dodaja Cvet, ni več enostavno, kar tako zapustiti svojo državo in si nekje na tujem urediti življenje. "V bistvu si moraš vse vnaprej urediti, če želiš bivati v kateri drugi državi. Zaradi koronakrize pa so se razmere še bolj zaostrile in zakomplicirale, tako da zelo težko prideš do dela," razlaga Cvet.
Bruno Slovenijo naziva kot 'svojo rodno domovino' in zato si želi ostati tukaj. Vendar je prvi pogoj, če želi priti do redne zaposlitve in urejenega življenja, ureditev statusa.