Tudi če se pomembni deli premoženja prenesejo na slabo banko, za prezadolžena podjetja ne boste našli nobene banke, ki bi bila pripravljena takšno podjetje kreditirati, je ocenil Arhar, pri čemer bi bilo pri reševanju podjetja po njegovem mnenju treba izhajati iz dejstva, ali ima primeren izdelek, ki vzdrži konkurenco, tudi tujo. Če tega izdelka ni, tudi novih kreditov ne bo, je dodal.

Obenem je Arhar izpostavil potrebo po drugačnem razumevanju in odnosu do lastnine, brez česar je po njegovem težko pričakovati, da bo krize v kratkem konec. S čiščenjem bank na eni in drugačnim razumevanjem lastnine pri državi na drugi strani pa upa, da bomo končno dosegli želen preboj.

Pri izpostavljanju pomena sanacije bank je Arhar navedel bistveno večjo soodvisnost gospodarstva do bank v Evropi v primerjavi z ZDA. Bilančna vsota sistema bank v Evropi znaša kar 46 bilijonov evrov, medtem ko je ta vsota v ZDA devet bilijonov evrov. Poleg tega so ameriška podjetja praviloma večja od naših in tako sama prihajajo neposredno na kapitalski trg, medtem ko pri majhnih in srednjih podjetjih, ki prevladujejo pri nas, te možnosti nimajo. Zato "je logično, da je potem skrb za banke na prvem mestu," je ugotavljal predsednik združenja bank.

Pred krizo je bilo denarja na pretek

 Medtem ko je danes "medbančni trg več ali manj mrtev zaradi nezaupanja med bankami," je bilo v času pred krizo denarja na pretek. Medbančno sofinanciranje se je tako v Sloveniji prepolovilo iz 16 na osem milijard evrov. Po krizi se je namreč postavilo tudi vprašanje t.i. interne stabilnosti bank, torej razmerja med krediti in depoziti. Tukaj je slika naših bank neugodna, saj so skupni krediti bistveno večji od primarnih virov. Zato je po svoje trenutna velika odvisnost od zadolževanja pri Evropski centralni banki v dani situaciji "pomembna rešitev", je povedal Arhar.

Kriza je sicer pripeljala do tega, da ima suvereno tveganje distinkcijo glede na boniteto posamezne države. Tako smo v Sloveniji "opozorjeni, da je naša soodvisnost od Evropske centralne banke previsoka glede na našo dimenzijo".

Spremembe zakona o bančništvu in sprejetje t.i. bail in načela oz. jamčenja s svojimi upniki, pa je velik problem, ki prinaša tudi nova vprašanja. Že zaradi inkorporacije tega načela smo povečali tveganje za medbančni trg, je ocenil Arhar.

Slaba banka

Glede prenosa terjatev na t.i. slabo banko je prvi mož združenja bank izpostavil, da se še zdaj ne ve, pod kakšnimi pogoji bo prenos opravljen, "ve se samo, da ti pogoji ne bodo ugodni". Prav tako se še ne ve, po kakšnih kriterijih se ocenjuje t.i. kvaliteto aktive bank. Tako se postavlja vprašanje cene prenosa in potrebnega kapitala, pri čemer je jasno, da "nižja kot bo cena prenosa, več bo potrebnega novega kapitala v banko".

Na področju insolvenčne zakonodaje, kjer Arhar upa, da bo zadnja, že šesta zakonska novela sprejeta, pa predsednik združenja bank poudarja načelo, da je pri reševanju podjetja ključno ugotoviti, ali ima podjetje produkt, ki je sposoben konkurence. To je tudi prvi predpogoj za iskanje možnosti reševanja podjetja. V Sloveniji je sicer značilno, da pri financiranju podjetij sodeluje množica bank, ki so v financiranje šle na bilateralni osnovi. Tukaj se postavlja vprašanje, kako banke spraviti na skupni imenovalec pri reševanju dolžnika.

V predlogih o vrnitvi na svojo valuto s posledično možnostjo devalvacije pa Arhar ne vidi nekega resnega izhoda, saj je devalvacija, kot pravi, enkratno dejanje. Pri reševanju težav gospodarstva je ta možnost tako po njegovem samo aspirin.