V času, ki ni najbolj naklonjen veselju in dobri volji, so aktivnosti, ki krepijo dobro počutje, več kot nujne. Nasiha Cvajdik, predsednica društva Dobra volja, meni, da je pozitivni adrenalin prav v teh časih zelo potreben. "Pred leti se nam je porodila ideja o ustanovitvi društva z namenom, da prostovoljno ustvarjamo dobro voljo zase in za druge. Tudi ko si starejši, potrebuješ aktivnosti na različnih področjih, potrebuješ družabnost, pozitivno dogajanje okoli sebe, saj prav aktivnost v družabnem krogu pomeni, da si še potreben vsem in to ti da dobro voljo in boljše počutje. Pozitivni adrenalin je tisto, kar nas drži vitalne," poudarja Cvajdikova.

Nasiha Cvajdik, predsednica društva Dobra volja

Člani društva Dobra volja Škofije so tako mladi kot malo manj mladi, družijo pa jih številne aktivnosti in dogodki, ki jih prirejajo. "V sklopu društva deluje več sekcij; delujemo v ljubiteljskih gledaliških igrah, v zborovskem petju, v rekreacijah, v turističnih dejavnostih, v plesu, v pripravljanju in izvedbi prireditev," razloži. "Za dobro voljo je treba dati človeku veljavnost, vrednost, možnost, da se potrdi pri svoji sposobnosti. Naučiti ga je potrebno, da pomeni družbeno dajanje tudi veliko vrednost za lastno dobro počutje. Skupnost ima svojo veliko vrednost – naučiš se biti socialen v nasprotju z asocialnostjo," ugotavlja Cvajdikova.

S svojimi prireditvami, s katerimi spravljajo obiskovalce v dobro voljo, so postali prepoznavni tako doma kot v tujini. "Večkrat letno organiziramo razne turistične prireditve – pomladi pustno prireditev Naš mali karneval, kjer se zbere tudi do 500 otrok, nato je na vrsti nabiranje divjih špargljev in Špargljada in Špargljev pohod ter v jeseni tekmovanje v kuhanju za 'nonino najboljšo žlico'. Leto zaključimo s prireditvijo Večer folklore in humorja," našteje.

"Prepoznavni smo z našimi kulturnimi programi z amatersko gledališkimi in plesnimi predstavami za različna društva, kjer nam dodobra uspeva ljudi spraviti v dobro voljo. Nastopali smo že v Avstriji, Italiji, mnogih krajih po Sloveniji – od Primorske do Štajerske in Dolenjske," razloži Cvajdikova. Do zdaj so našteli že 280 različnih udejstvovanj.

Poleg dobre volje društvo ohranja tudi narečje in tradicijo. Prav ohranjanju tradicionalne gastronomije naših krajev je namenjena tudi prireditev 'Nonina žlica'; letos jo bodo organizirali že devetič zapored. "Začeli smo z Golažjado in jo po nekaj letih dejansko razširili na pobudo krajanov na zelo širok izbor jedi, ki so jih želeli prikazati. Da smo dosegli pravi namen, dokazuje množična udeležba, saj sodeluje že dvajset kuharskih ekip. Najbolj smo veseli kuharske ekipe Osnovne šole Oskarja Kovačiča, kjer bodo kuhali naši osnovnošolci pod budnim očesom svojih mentoric. Za nas je to velik uspeh, da tradicijo noninih jedi cenijo tudi današnje najmlajše generacije in da se bo tudi s takimi prireditvami ohranjalo del kulturne gastronomske dediščine," poudarja Cvajdikova.

Fotografija je simbolična.

Obiskovalci bodo poskusili resnično velik izbor jedi, "od najbolj znanih bobičev, jote, ješprenove mineštre, vampov, različnih obar, golažev, žgvarceta, domačih juh in še in še, skratka izredno velik nabor jedi na žlico. Posebnost teh jedi je, da so njih sestavine večinsko domače pridelane, brez dodanih mnogih konzervansov, brez barvil in vsemogočih E-jev, ki so del sestave hitrih jedi, konzervirane hrane in predvsem uvožene hrane iz celega sveta, katerih ni ljubitelj niti naš želodec." Kot še dodaja: "S poudarkom na tradicijo skrbimo za obstoj in vrednost naroda."

Fotografija je simbolična.

Dobrote 'Nonine žlice' bodo obiskovalci lahko poskusili v soboto, 14. septembra, na prizorišču v centru Škofij, kjer bodo med 16. in 23. uro lahko uživali v okusnih domačih jedeh 'na žlico'. 

Cvajdikovo smo zaprosili tudi za kakšnega izmed številnih izvirnih 'noninih' receptov, a je ostala skrivnostna. "Besede 'žgvarcet' verjetno ne pozna veliko ljudi, je pa to eden izmed ponovno obujenih noninih receptov. Enostavno pridite jih probat, poleg vseh ostalih."