Stavbno zemljišče, velikosti 20.106 m2, na elitni lokaciji neposredno ob marini v centru Izole ponovno vzbuja apetite po stanovanjski gradnji. Projektno podjetje Argolina d.o.o., ki je lastnik zemljišča, je Slovenski državni holding (SHD) ustanovil izključno za izgradnjo turistično stanovanjskega projekta na tej lokaciji. SHD je zemljišče sicer prodajal za 8,8 milijona evrov (brez DDV), a zaradi zapletov z namembnostjo neuspešno. Kot je znano, je za to območje izolski občinski svet v letu 2022 sprejel nov Občinski prostorski načrt (OPN), ki je bil na naknadnem referendumu razveljavljen.

A zdi se, da se Argolina še ne želi odpovedati stanovanjskim načrtom na območju nekdanje tovarne Argo v Izoli, kjer zdaj želi graditi javna najemna stanovanja. S tem namenom je pred dnevi prišlo tudi do sestanka z županom Milanom Bogatičem. "Občina je želela v prvi vrsti mnenje posvetovalne skupine, katere delo je že pripomoglo k oblikovanju odločitev glede referendumskih zahtev. Po včerajšnjem srečanju se je odprlo še nekaj rešitev, ki jih bo občina proučila in z njimi seznanila javnost," so sporočili iz županovega kabineta.

Ali Argolina od občine pričakuje, da se projekt stanovanjske gradnje ponovno uvrsti v občinski prostorski načrt (OPN), niso potrdili, navedli pa so, da je na nepozidanem območju Arga pri Delamarisu in ladjedelnici, kjer bi Agrolina želela gradnjo najemnih stanovanj, je po sedaj veljavnih prostorskih aktih prepovedana gradnja novih stanovanj in počitniških stanovanj (apartmajev) za trg, saj je območje namenjeno turistični dejavnosti oziroma hotelskim storitvam, urbanemu središču s trgovsko, gostinsko in drugo storitveno dejavnostjo, tudi prostorom za kulturo kot tudi športno-rekreativnim in zelenim površinam. "Predvidena je izdelava izvedbenega akta; strokovne in oblikovalske rešitve za območje novogradenj ter sanacij obstoječih objektov se pridobi z natečajem," so zapisali na izolski občini.

Odgovor na vprašanje, ali se bo pri končnem predlogu novega OPN upoštevala že izražena volja občanov ali ne, bo razviden iz končne verzije novega OPN, ki naj bi bil v končni fazi izdelave. "Družba Locus še pripravlja manjkajoče strokovne podlage. Projektna naloga za uskladitev OPN je v zaključni fazi, sledi priprava novega predloga OPN, ki bo pred izvedbo javne razgrnitve obravnavan na občinskem svetu," so potrdili v kabinetu Bogatiča.

Vprašanja, povezana z vnovičnim zanimanjem za stanovanjsko gradnjo v središču Izole, smo naslovili tudi na Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik družbe Argolina. Tam pojasnjujejo, da bo v skladu z Odlokom o strategiji upravljanja naložb države celotna nepremičninska dejavnost SDH (z njo pa tudi 100-odstotni kapitalskih delež v družbi Argolina, lastnici zadevnih zemljišč v Izoli), 30. septembra 2024 prenesena iz SDH na Družbo za svetovanje in upravljanje – DSU, ki bo prek Argoline postala posredna lastnica zemljišč v Izoli.

"Odlok o strategiji upravljanja naložb države DSU-ju nalaga, da od SDH prevzete nepremičnine oziroma sredstva od njihovih prodaj pretežno uporabi za gradnjo dostopnih javnih najemnih stanovanj v Sloveniji. To predstavlja novo strateško usmeritev DSU," so zapisali.

Kot pojasnjujejo, strokovne ekipe že preverjajo primernost različnih zemljišč v Sloveniji za možno izgradnjo tovrstnih stanovanj, med njimi tudi na delu zemljišča Argolina v občini Izola. "Seveda pa bodo dejanski načrti za razvoj javnih najemnih stanovanj v Izoli odvisni predvsem od novih občinskih prostorskih načrtov (OPN oziroma OPPN)," zagotavljajo in obenem dodajajo, da bo DSU, če bodo slednji gradnjo omogočali, na delu lokacije Argolina pristopila h gradnji najemnih stanovanj.

Ali se bodo znova oživljeni apetiti po stanovanjski gradnji na tem območju uveljavili ali ne, je v mnogočem odvisno tudi od tega, ali bo Bogatič temu naklonjen. "Župan podpira gradnjo javnih najemnih stanovanj, a je treba glede na prostorske omejitve v občini Izola skrbno proučiti primerne lokacije," so previdni pri opredeljevanju na izolski občini, kjer se zavedajo tudi možnosti, da bi se, kolikor bi nov OPN posegal v že uveljavljeno referendumsko voljo, lahko ponovno soočili z nasprotovanjem občanov in morda celo novim referendumom.

Ob tem pa so nekateri prepričani, da gre pri kupčkanju z elitnim zemljiščem predvsem za projekt, s katerim bi prižgali zelena luč za turistična stanovanja.