Čeprav obstoječa regionalna cesta Kranjska Gora-Vršič-Trenta-Bovec ne sodi med prostorske ureditve državnega pomena, na ministrstvu ocenjujejo, da je nujno prenesti postopke prostorskega načrtovanja na državno raven, saj gre za zahtevno in pomembno prometno infrastrukturo.

"Ukrepi za celoletno prevoznost vršiške ceste zahtevajo celovito in postopno izvedljivo rešitev, ki bo upoštevala varstvene in varnostne ukrepe," so poudarili in ocenili, da načrtovanje tako zahtevnih prostorskih ureditev ne more biti prepuščeno lokalnim skupnostim.

Bi lahko z zagotovitvijo celoletne prevoznosti vršiške ceste omogočili regionalni razvoj severozahodne Slovenije in zaustavili izseljevanje iz Zgornjesoške doline?

Vršiška cesta namreč nima samo lokalnega pomena, temveč igra bistveno vlogo v širšem prostoru, tako na ravni regije kot tudi države. Gre za eno najlepših slovenskih panoramskih gorskih cest, ki ima zgodovinski, turistični, širši demografski in narodnogospodarski pomen, pojasnjujejo. Predstavlja tudi edino cestno povezavo med Zgornjesavsko in Zgornjesoško dolino po slovenskem ozemlju.

Prepričani so, da bi z zagotovitvijo celoletne prevoznosti vršiške ceste omogočili regionalni razvoj severozahodne Slovenije in zaustavili izseljevanje iz Zgornjesoške doline. Sedaj je namreč v zimskem času, ko je prelaz Vršič zaprt, cestna povezava Gorenjske in Posočja možna le prek Italije. Težave pa so tudi poleti, kjer so zaradi gostega prometa prek Vršiča otežene hitre in varne intervencije.

Vršiško cesto po podatkih iz lavinskega katastra ogroža najmanj 27 snežnih plazov, kar je glavni razlog za to, da cesta pozimi, včasih celo šest mesecev, ni prevozna. Poleg snežnih plazov velike nevšečnosti povzročajo snežni zameti. Pluženje je zaradi snežnih plazov nevarno in negospodarno, v ovinkih pa kljub pluženju obstajajo nevarnosti bočnega zdrsa.

Zaradi pomembnosti vršiške ceste in zaradi njenih dolgotrajnih zapor je bilo v zadnjih nekaj desetletjih izdelanih več študij in projektov za njeno celoletno prevoznost. Edina trajna in dolgoročno sprejemljiva rešitev sta, kot so zapisali v gradivu, izgradnja predora in izvedba protilavinskih objektov ter ostalih potrebnih zaščitnih ukrepov.

Vršiško cesto ogroža najmanj 27 snežnih plazov.

Na obeh straneh prelaza bi bilo do predora treba izvesti galerije, nasipe za preusmeritev plazovine in ukrepe za zavarovanje obstoječe ceste, brez katerih celoletne prevoznosti ni mogoče zagotoviti. Za izgradnjo predora pa je treba predvideti deponije za približno 220.000 kubičnih metrov izkopanega materiala.

Predor bi bil najustreznejša rešitev tudi z vidika varnosti, prevoznosti in varstva narave. Predor bi namreč omogočil tudi lažje uravnavanje prehodnega in stoječega motornega prometa na vrhu prelaza v poletni sezoni. Poleg tega sledi smernicam trajnostnega razvoja na območju Triglavskega narodnega parka.

Za financiranje strokovnih podlag za pripravo državnega prostorskega načrta je v letih od 2022 do 2024 predvidena poraba približno 660.000 evrov. Pri pripravi bi upoštevali tudi potrebno prilagoditev prometnega režima z umirjanjem prometa.

To pomeni omejitev hitrosti na posameznih odsekih ceste, zmanjšanje emisij izpušnih plinov in obremenitev s hrupom, izločanje tehnično neustreznih vozil ter zagotavljanje ustrezno velikih izhodiščnih parkirišč v Kranjski Gori in Bovcu ter zadostne frekvence javnega prevoza.

 Potrebna bi bila tudi prilagoditev prometnega režima z umirjanjem prometa.

Na cesti in parkiriščih na prelazu bi bilo treba poleti vzpostaviti učinkovitejši nadzor, kar bi zagotavljalo večjo prometno varnost in boljšo pretočnost. Glede na predlog gradiva, bi vzpostavili tudi informacijski sistem, s katerim bi uporabnike ceste opozarjali na naravne danosti narodnega parka in spoštovanje omejitev na gorski panoramski cesti.