Če bo odbor direktorjev EIB 250 milijonov evrov vredno posojilo maja potrdil, bodo lahko stekli pogovori o oblikovanju pogodbe med banko in družbo 2TDK, ki jo je vlada ustanovila za vodenje projekta. Za drugi tir bo sicer potrebnih slabih 1,2 milijarde evrov, projekt pa bo financiran s kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Osnovni kapitalski vložek Slovenije bo znašal 200 milijonov evrov, še 122 milijonov evrov dodatnega kapitala pa bo Slovenija zagotovila s pobranim pribitkom k cestnini za tovorna vozila na odsekih med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom na štajerski avtocesti.

Dodatnih 200 milijonov evrov kapitala iz proračuna bo Slovenija prispevala tudi v primeru, da pri projektu ne bo sodelovala zaledna država. Slovenija bo za projekt predvidoma pridobila tudi 250 milijonov evropskih sredstev. Pogodbi za 44 milijonov evrov in za 109 milijonov evrov sta že podpisani, z EU se država pogaja o nadaljnjih 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je bila vloga za odločitev o podpori za pridobitev omenjenih 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev že dokončno usklajena z agencijo Jaspers in pripravljena, da jo bo bo v tem tednu služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko posredovala Evropski komisiji v potrditev. Poleg 250 milijonov evrov, o katerih bo odbor direktorjev EIB odločal 16. maja, ostane še približno 170 milijonov evrov, ki pa jih bo država po načrtih pridobila na trgu pri komercialnih bankah.