Po treh ločenih sestankih v Postojni, Sežani in Kopru je minister ocenil, da so s kratkoročnimi ukrepi na dobri poti za zagotovitev takšne količine vode, kot so jo lani zaradi suše dovažali v Istro s tovornjaki.

Za pridobitev 92 milijonov evrov kohezijskih sredstev, ki jih je vlada namenila operativnemu programu za oskrbo slovenske Istre oziroma za srednjeročne ukrepe, bodo pripravili dve vlogi, se je po Brežanovih besedah odločila delovna skupina predstavnikov ministrstva, županov in direktorjev vodovodnih podjetij. Eno vlogo bodo pripravili v slovenski Istri, drugo pa na kraškem, postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem območju. Sredstva bodo namenjena povezavi vodovodnih sistemov, ki jih upravljajo podjetja Rižanski vodovod, Kraški vodovod, Kovod in Komunala Ilirska Bistrica.

Trajno rešitev bodo iskali s projektno nalogo, ki bo po Brežanovih besedah pokazala, na kakšen način priti do rezervnega vodnega vira za vse obravnavane vodovodne sisteme, kakšna so tveganja pri takšnih rešitvah in kakšne podlage je treba pripraviti za državni prostorski načrt. Direkcija za vode RS je za nalogo že objavila razpis, ki se bo zaključil sredi junija.

Minister je spomnil, da je v preteklosti že napovedal, da se spet spogledujejo z zajetjem v Kubedu. Poudaril pa je, da bodo smer iskanja dolgoročne rešitve pokazale strokovne podlage. Spomnil je tudi, da so v preteklosti načrtovanje omenjenega zajetja opustili zaradi nevarnosti onesnaženja z bližnje železniške proge. Ker bodo po izgradnji nove dvotirne proge Koper-Divača železnico po Rižanski dolini opustili, bo velika ovira umaknjena.

Kraški vodovod odstopil od pogodbe

Sodelovanje istrskega vodovoda s kraškim so že več kot desetletje ovirala nesoglasja o ceni vode. Rižanski vodovod se je skliceval na več kot 30 let staro pogodbo, Kraški vodovod na naraščajoče stroške. Pred tednom je Kraški vodovod odstopil od pogodbe. Zaradi dolgega odpovednega roka to sicer letos še ne bi predstavljalo težave.

Včeraj je minister Brežan povedal, da so kraške in istrske občine odločile, da posežejo po mediaciji, ki bo pripeljala do modela določitve cene pitne vode v prihodnje. Skupaj so se odločile najeti neodvisno strokovno službo. Ocenil je, da so izbrale pravi pristop. "Čutim, da so na Krasu in v slovenski Istri na pravi poti do rešitve tega problema, ki je v preteklosti že povzročil to, da so se skupne rešitve opustile, kar je imelo posledice, ki smo jih vsi skupaj lahko občutili v lanskem letu." Tako pripravljen model oblikovanja cen bodo lahko uporabili tudi, ko se bodo v sistem priključile občine na Postojnskem, Pivškem in Ilirskobistriškem, je napovedal minister.

Koprski župan Aleš Bržan je poudaril, da zaradi spora o pogodbi oskrba z vodo nikoli ni bila ogrožena. Dejal je, da tudi občine slovenske Istre priznavajo, da je obstoječa pogodba zastarela, zato so se lani župani začeli pogovarjati o novi. Ker pogajanja niso pripeljala nikamor, so po Bržanovih besedah "angažirali inštitucijo, ki je to naredila namesto nas in to je že pripeljalo rezultatov". Te rezultate so predstavili na sestanku z ministrom prejšnji petek, je povedal. Nove pogodbe še niso podpisali, ker morajo urediti še nekaj tehničnih podrobnosti, a jo bodo po županovih besedah kmalu.

Bistvena sprememba pri obračunu bo, da bodo tudi v slovenski Istri plačevali omrežnino za tisto infrastrukturo na Krasu, ki jo uporabljata oba vodovoda. Po Bržanovih besedah gre le za nekaj centov na uporabnika vode.

Srednjeročni načrt med drugim predvideva vgradnjo 27 kilometrov cevi od zajetja Korotan pri Postojni do Rodika. Postojnski župan Igor Marentič je povedal, da bodo morali vodovod graditi ob trasi obstoječih cest in bo zaradi tega daljši in dražji, a je to edina rešitev, če ni državnega prostorskega načrta.

Poudaril je, da bo po izgradnji tudi Postojna manj ogrožena v primeru morebitnega onesnaženja vode z vojaškega vadišča Poček ali z avtoceste. Podobno velja tudi za Kras, ki je zdaj povsem odvisen od zajetja Klariči, je dejal župan Komna Erik Modic.