V prejšnji, majski napovedi je komisija poslabšala ocene za Slovenijo ter jo pozvala k odločnemu in naglemu ukrepanju v bančnem sektorju in javnih financah. Tudi v letu 2014 ji je napovedala nadaljevanje recesije, vsem drugim članicam EU razen Cipru pa rast.

Po majski napovedi naj bi Slovenija letos beležila 5,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj in dveodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 4,9-odstotni primanjkljaj in 0,1-odstotni padec BDP. To je občutno slabše od povprečja v območju evra.

Evropskemu gospodarstvu pa je komisija maja napovedala, da se mu po recesiji v letu 2012 obeta počasno okrevanje. Območje evra naj bi po majski napovedi letos beležilo 0,4-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 1,2-odstotno rast, celotna EU pa letos 0,1-odstotni padec BDP, naslednje leto pa 1,4-odstotno rast.

Kakšna bo bruseljska gospodarska napoved, je običajno do konca dobro varovana skrivnost. Predsednica vlade Alenka Bratušek je sicer po vrhu EU konec oktobra poudarila, da "je več signalov, ki govorijo ... da gredo naše stvari v pravo smer".

Komisija objavi tri celovite gospodarske napovedi na leto - spomladansko, jesensko in zimsko. Jesenska napoved bo sicer uvod v mesec ocenjevanja ukrepanja članic. Sredi novembra se namreč pričakujejo tudi bruseljske ocene proračunskih predlogov članic območja evra.