Ministri sedemindvajseterice danes razpravljajo o gospodarskih in finančnih sankcijah, ki jih je EU uvedla zoper Rusijo po njeni vojaški agresiji nad Ukrajino. Pri tem bodo govorili tudi o posledicah za evropsko gospodarstvo. V EU je bil v ponedeljek dosežen dogovor o novem, četrtem svežnju sankcij proti Rusiji. Te med drugim vključujejo omejitev izvoza luksuznega blaga v Rusijo ter prepoved uvoza določenih proizvodov iz jekla in železa v EU.

Ministri bodo razpravljali tudi o predlogu, s katerim se v evropsko zakonodajo prenaša globalni dogovor o uvedbi najmanj 15-odstotnega minimalnega davka na dobiček multinacionalk. Francosko predsedstvo Sveta EU si prizadeva za čim prejšnji politični dogovor o direktivi. Besedilo predloga je usklajeno, vendar pa se na politični ravni pri nekaterih članicah še porajajo pomisleki, je slišati v Bruslju.

Andrej Šircelj

Kako zavarovati evropsko industrijo?

Na dnevnem redu je tudi razprava o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), kjer si francosko predsedstvo prav tako prizadeva doseči dogovor o splošnem pristopu glede predloga. Cilj tega mehanizma je zavarovati evropsko industrijo pred tekmeci, za katere ne veljajo enako stroga okoljska pravila.

Na zasedanju, ki se ga udeležuje tudi finančni minister Andrej Šircelj, bodo tudi izmenjali mnenja o smernicah za izvajanje fiskalne politike v letu 2023 in ekonomskem upravljanju.

Kriza med drugim že vpliva na dobavne verige in na dvig cen energije na raven, ki predstavlja izziv za gospodinjstva in podjetja. Evroskupina je včeraj sprejela izjavo o fiskalnih smernicah za leto 2023, v kateri med drugim ugotavlja, da so temelji gospodarstva območja z evrom trdni, vendar pa se je negotovost močno povečala.

Ključno sporočilo pri tem je, da moramo glede na negotovosti in tveganja ostati "agilni in prožni" pri odzivanju, pri čemer so članice območja pripravljene, da prilagodijo svoje politike spreminjajočim se okoliščinam. Evroskupina bo pri tem v prihodnjih tednih in mesecih tesno sodelovala z Evropsko komisijo, je zatrdil.

Gentiloni: Za resno oceno posledic vojne je prezgodaj

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni pa je izrazil zaskrbljenost zaradi gospodarskih posledic vojne v Ukrajini. "Vemo, da vpliv ne bo zanemarljiv," je dejal pred začetkom včerajšnjega zasedanja.

Pozneje je na novinarski konferenci pojasnil, da je še prezgodaj za resno oceno obsega posledic vojne. Vendar pa je že sedaj jasno, da je bila zimska gospodarska napoved, v kateri je Evropska komisija območju z evrom letos napovedala 4-odstotno rast, preveč optimistična.

Na bruto domači proizvod (BDP) bi lahko vplivale visoke cene surovin, zlasti nafte in plina, motnje v dobavi in bistveno večja negotovost, ki vpliva na zaupanje v gospodarskem in finančnem sektorju, je pojasnil Gentiloni. Opozoril je tudi na fiskalne stroške kot posledica podpori Ukrajini, povečanja izdatkov za obrambo in pomoči beguncem.

Evropska komisija bo maja predstavila svojo pomladansko gospodarsko napoved in takrat bo morda več gotovosti, je še dejal komisar. Pri tem je izrazil prepričanje, da če se odzovemo odločno in skupaj, kot smo se v času pandemije covida-19, lahko ublažimo vpliv krize na naše gospodarstvo in zagotovimo okrevanje.