ČE BI BILE VOLITVE V NEDELJO: SDS krepko vodi, Golob zdrsnil na lestvici politikov

Slovenija

Podpora Gibanju Svoboda in tudi premierju Robertu Golobu je po podatkih novembrske raziskave Vox populi v primerjavi s prejšnjim mesecem padla. Največja vladna stranka je v primerjavi z oktobrom izgubila eno petino volilne podpore, volivci pa so se v veliki meri preselili med neopredeljene. Golob je na lestvici politikov zdrsnil za osem mest.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ anketirancev volilo SDS, in sicer 22,4 odstotka (oktobra 21,9 odstotka). Za Gibanje svoboda bi glasovalo 16,3 odstotka vprašanih (oktobra 20,3 odstotka). SD bi prejela 7,9 odstotka (oktobra 7 odstotkov), NSi 6,4 odstotka (oktobra 7,7 odstotka) in Levica 5,1 odstotka (oktobra 4,9 odstotka).

V primerjavi z oktobrom se je povečal delež neopredeljenih anketirancev. 33 odstotkov vprašanih ne ve, katero stranko bi volili (oktobra 30,9 odstotka), 7,6 odstotka pa jih ne bi volilo (oktobra 4,6 odstotka).

Ob upoštevanju mnenja opredeljenih volivcev bi največ, 34 mandatov pripadlo SDS (zdaj jih ima 27), 25 mandatov bi dobili poslanci GS (zdaj 41), 12 poslancev bi imeli Socialni demokrati (zdaj 7), 9 NSi (zdaj 8) in 8 Levica (zdaj 5), piše Dnevnik.

Na lestvici priljubljenosti slovenskih politikov se je na prvo mesto vrnila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tako na drugo mesto izrinila poslanca SDS Anžeta Logarja. Sledijo kočevski župan Vladimir Prebilič, evropska poslanka Ljudmila Novak, gospodarski minister Matjaž Han, ljubljanski župan Zoran Janković, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, poslanec NSi Janez Cigler Kralj in zunanja ministrica Tanja Fajon. Deseterico zaključuje predsednik SDS Janez Janša, ki se je povzpel za štiri mesta, medtem pa je predsednik Gibanja Svoboda in premier Golob zdrsnil za osem mest in zasedel 13. mesto.

Znižali sta se tudi ocena dela predsednika vlade in ocena dela vlade. Kot uspešno delo vlade ocenjuje 30,1 odstotka vprašanih (oktobra 39,3 odstotka), kot neuspešno pa 56,3 odstotka vprašanih (oktobra 53,1 odstotka). Povprečna ocena Golobovega dela na petstopenjski lestvici pa je 2,33, v junijski raziskavi, ko so po tej oceni nazadnje spraševali, so mu vprašani dodelili oceno 2,98. Ob tem v časniku Dnevnik navajajo, da gre za zelo nizko oceno in da je najnižjo povprečno oceno vseh časov za svoje premierstvo prejel Borut Pahor, in sicer oceno 2,22 marca 2011.

V tokratni anketi so preverili tudi, kdo od dosedanjih desetih premierjev je po mnenju vprašanih najbolje opravljal svoje delo. 47,1 odstotka vprašanih je izbralo Janeza Drnovška, za Janeza Janšo se je odločilo 22 odstotkov vprašanih, sledijo Borut Pahor (10,6 odstotka), Lojze Peterle (4,6 odstotka) in Robert Golob (3,7 odstotka).

Pri ocenjevanju opravljanja dela aktualnih ministrov pa so anketiranci med ministri, ki najbolje opravljajo svoje delo, najpogosteje navedli gospodarskega ministra Matjaža Hana (33,1 odstotka), zunanjo ministrico Tanjo Fajon (15,3 odstotka), kulturno ministrico Asto Vrečko (13,6 odstotka), pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan (12,3 odstotka) in infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek (11,9 odstotka). Med ministri, ki najslabše opravljajo svoje delo, pa jih je največ navedlo ministra za delo Luko Mesca, in sicer 20,9 odstotka, sledijo obrambni minister Marjan Šarec (11,7 odstotka), infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek (10 odstotkov), minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (9,7 odstotka) in kulturna ministrica Asta Vrečko (9,4 odstotka).

Telefonsko javnomnenjsko anketo Vox populi je za časnik Dnevnik izvedla agencija Ninamedia med 13. in 15. novembrom na reprezentativnem vzorcu 700 oseb.

Podoben trend padanja podpore vladi in njeni največji stranki beležijo tudi nekatere druge ankete, pri čemer prav tako zaznavajo večanje deleža neopredeljenih volivcev. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko iz agencije Valicon je za časnik Večer navedel, da je ta skupina neopredeljenih volivcev sestavljena pretežno iz volivcev Svobode, so pa v njej tudi volivci drugih vladnih in opozicijskih strank. "Skupina neopredeljenih se spreminja od volitev do volitev, velik del pa vsekakor tvorijo taktični volivci, ki zadnjih 15 let odločajo volitve. Ti praviloma močno nasprotujejo SDS in volijo levosredinsko stranko, ki ima največje možnosti za zmago, nato pa se od nje odmaknejo," je pojasnil Zorko.

Po oceni politologa Tomaža Deželana je povečevanje deleža neopredeljenih volivcev pričakovan pojav: "V resnici pomeni zgolj to, da je na levi sredini prišlo do streznitve in da se ti volivci ne bodo pretočili na desni pol. Bodisi se bo poiskala nova alternativa bodisi se bo vsaj del njih poenotil okoli obstoječe ponudbe kot odgovor na strah pred desnico."

Zorko in Deželan se strinjata, da antijanšizem ni eden od osrednjih skupnih imenovalcev vedno večje skupine neopredeljenih volivcev. "Bolj jih povezuje moralistična drža, ki pričakuje manj tradicionalizma in konservativizma, manj individualizma oziroma egoizma ter predvsem več odgovornosti ter samokritičnosti do svojih predstavnikov. Ker je take figure ob predpostavki politične in vodstvene modrosti težko najti, se kasneje to zreducira na zavračanje političnega stila Janeza Janše," meni Deželan. Zorko medtem dodaja, da neopredeljeni volivci prav tako iščejo politično stranko na desni strani političnega pola, ki bo manj populistična, suverenistična, nacionalistična in krščanska od obstoječih političnih skupin.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  21 .11. 2023 ob  09: 14
Golob in njegova Svoboda niso sposobni vodit države.