Kot pravijo viri pri EU, potrebuje Slovenija za izstop iz trenutne negativne spirale celovite in temeljite reforme. Ob tem poudarjajo, da zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da se tega dejstva jasno zavedajo tudi slovenski državljani.

Slovenija mora po navedbah virov izvesti reforme, da bo v celoti izkoristila potenciale članstva v EU in območju evra. Ko jih bo izvedla, pa bo imela od tega vidne in izrazite koristi, je slišati v Bruslju.

Viri pri uniji izražajo zadovoljstvo, da se stvari v Sloveniji začenjajo premikati. Napredek se tako na primer opaža pri konsolidaciji javnih financ, pripravlja pa se tudi vse potrebno za sanacijo razmer v bankah.

Manj zadovoljstva je čutiti z napredkom pri izboljšanju korporativnega upravljanja in vzpostavljanju Slovenskega državnega holdinga ter pri privatizaciji. Spremembe na področju vloge države v gospodarstvu predstavljajo namreč enega ključnih stebrov reformnih priporočil Sloveniji.

Pričakujejo se odločitve glede klasifikacije državnega premoženja na strateško in nestrateško ter dokončna vzpostavitev pregledne institucionalne strukture za upravljanje državnih naložb.

Zamuda opazna pri privatizaciji

Nekaj zamude se opaža tudi pri privatizaciji, viri pri uniji pa verjamejo, da bi lahko Sloveniji hitrejši napredek na tem področju preko izboljšanja učinkovitosti poslovanja podjetij omogočil, da bolje izkoristi učinke drugih reform. A za to so po navedbah virov potrebni dobri lastniki, ki poleg kapitala prinesejo tudi sveže pristope in strategije.

Viri v okviru prvega privatizacijskega paketa še posebej izpostavljajo uspešno izvedbo sanacije in nato prodaje NKBM. Tako kot na primer prodaja Telekoma Slovenije bi bilo to pomembno sporočilo trgom, da država počne, kar obljublja. A pri NKBM naj bi bilo sporočilo širše, saj bi šlo za neke vrste feniks, ki bi vstal iz pepela.

Sposobnost Slovenije, da reformni program izpelje, naj bi bila velika. Treba je samo sprožiti dinamiko in povezati konce, pravijo viri.

Evropska komisija spomladi letos proti Sloveniji ni uvedla postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. Država je dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja, a tudi devet priporočil za ukrepanje.

Med temi so sanacija bank, privatizacija, reševanje problema prezadolženih podjetij, nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, izboljšanje konkurenčnosti ter nadaljnje reformiranje pokojninskega sistema in trga dela.

Predlagani ukrepi in priporočila Sloveniji so tisto, kar naj bi država v naslednjem letu, letu in pol morala storiti za izhod iz krize. Pričakuje se, da naj bi bila do naslednjega poletja večina reformnih ukrepov pod streho.

Na vprašanje, če lahko Slovenija svoje težave reši sama, ali naj raje zaprosi za pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra, viri odgovarjajo, da je treba to vprašanje nasloviti slovenski vladi, saj za pomoč praktično vedno zaprosi država sama.

Vendar pa bi si Slovenija, tako viri, v primeru pravih ukrepov lahko zelo hitro pridobila zaupanje trgov in znižala stroške financiranja. Če se država spravi k sebi in opravi svojo nalogo, denar ne bo problem, poudarjajo.

Slovenija ima jasna navodila kaj mora narediti

Na splošno je v Bruslju te dni slišati pojasnila, da ima Slovenija jasno domačo nalogo, ki pa jo mora zdaj narediti. Državo naj bi čakalo še veliko dela, preden bo lahko izstopila iz krize.

Pred Slovenijo sta tako po pričakovanjih še težko leto ali dve, a spremembe je kljub nasprotovanju treba izpeljati, saj naj se drugače državi ne bi pisalo dobro.

Ključno za uspeh na tej poti pa se zdi tudi vprašanje zadostnega političnega konsenza za reforme. Tudi omenjeni viri to vidijo kot enega ključnih dejavnikov, v Bruslju pa lahko po njihovih pojasnilih pri tem Sloveniji pomagajo tudi s tem, da domačim politikom s svojimi ocenami in priporočili nastavijo ogledalo.

Kljub temu da Slovenija uradno še ni v nedavno vzpostavljenem mehanizmu okrepljenega nadzora, v Bruslju namreč budno spremljajo ukrepanje Slovenije na ključnih področjih in sledenje prejetim priporočilom za odpravo neravnovesij v gospodarstvu.