Današnjo predstavitev je sicer sklical koprski župan Aleš Bržan zaradi boljše informiranosti najbolj prizadetih krajanov.

"Naši ljudje, tu v tej krajevni skupnosti, so najverjetneje tako kot vsa Slovenija tudi informirani o tem, da je prišlo do nesreče na železniški progi. Vidijo precej ljudi, ki hodijo po njihovih parcelah, ki nekaj delajo, ampak dejansko verjetno niso dovolj informirani o tem, kaj se dejansko dogaja, kako se rešujejo problemi," je svojo odločitev pojasnil Bržan.

Župan je sicer kljub začetnim zapletom pri koordinaciji dosedanje ukrepe ocenil kot dobre. "Na žalost smo še vedno v strahu, do onesnaženja vodnega vira na žalost še vedno lahko pride, pripravljeni pa smo na vse ukrepe, vsaj na nivoju našega vodovoda, kaj narediti," je dodal.

"Delovna skupina in njen način sodelovanja je dal take rezultate, da ni prišlo do večje škode," je sodelovanje pristojnih institucij pohvalila Lilijana Kozlovič, v. d. generalnega direktorja Agencije RS za okolje (Arso). "Imamo pripravljene scenarije, če bi prišlo do širjenja oblaka onesnaženja, a do daljše neuporabe pitne vode ne bo prišlo," je zagotavila in dodala: "Pitna voda je čista in naredili bomo vse, da bo tako tudi ostalo." 

Arso je že takoj po nesreči vzpostavil monitoring, da bi preprečili morebitno širjenje onesnaženja. Rezultati kažejo, da so mineralna olja zaznali le na enem izmed merilnih mest, a se je po nadaljnjih analizah izkazalo, da ne gre za kerozin. Smatrajo, da gre za lokalno onesnaženje, ki ni povezano z izlitjem kerozina konec junija.V primeru večje količine padavin bodo monitoring pogostili.

Matjaž Kranjc

Kot so opozorili z Geološkega zavoda Slovenije, se lahko namreč razmere v primeru obilnih padavin bistveno spremenijo, saj se oblak onesnaženja prične hitreje gibati. Če bi se v pitni vodi razredčil le en promil kerozina, bi onesnažil kar 1,5 milijona kubikov vode. A v tem primeru govorimo že o črnem scenariju, do katerega, kot zatrjujejo pristojni, ne bo prišlo. In ravno monitoring je v teh dneh dvignil veliko prahu. Prevzele so ga namreč Slovenske železnice. A kot je pojasnil direktor Matjaž Kranjc: "To ne pomeni, da bodo SŽ same sebi izvajale monitoring. Monitoring smo naročili pri pooblaščeni instituciji in ga bomo le plačali. Vzorci se bodo pridobivali in analizirali tako kot v preteklem mesecu."

SŽ so se poleg monitoringa lotile še dveh ukrepov, in sicer, vzpostavitve vrtine V3, ki bi se lahko uporabila za eventuelno črpanje kerozina, če bi bilo to potrebno. Tretji ukrep pa je priprava izvedbenih načrtov za prečrpavanje kerozina v treh možnih scenarijih: če se kerozin loči od vode, če se kerozin topi v vodi v miligramskih količinah ali če je količina kerozina v vodi pod enim miligramom. Načrte naj bi pripravili že v tem mesecu.

Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opomnil, da gre pri izlitju kerozina v okolje za resno zadevo, ki zahteva resne ukrepe, hkrati pa prebivalce Dola pomiril, da ob nesreči po zraku do njih ni prišla koncentracija kerozina, ki bi ogrožala njihovo zdravje. V tem trenutku je voda pitna, pozorni pa naj bodo uporabniki vode iz vodnjakov. "Če vam zasmrdi, je ne uporabljajte za nič, ne za pitje ne za zalivanje. Niti vohajte je ne!" Prebivalce je še pozval, naj bodo pozorni na vsakršno spremembo vode in naj v tem primeru takoj obvestijo pristojne institucije. Ob vseh pojasnilih in zagotovili pa tamkajšnje prebivalce muči predvsem vprašanje, zakaj se po tej progi sploh prevažajo nevarne snovi.