Človek se resnično vpraša, kako dobro Slovenci poznamo svojo zgodovino, kako zelo lepa, pomembna in zanimiva je, potem ko v najbolj branih svetovnih medijih prebiramo zgodbe iz naši logov. Znamenitosti, ki jih imamo na dosegu roke, pa jih morda niti nikoli nismo obiskali. Tako o "izjemnem" Predjamskem gradu, največjem jamskem gradu na svetu, poroča CNN in razkriva, kako je bil grad in njegova legenda navdih svetovno znanemu piscu Georgeu R.R. Martinu za eno njegovih najbolj znanih literarnih del "Igra prestolov".
CNN RAZKRIVA SKRIVNOSTI PREDJAMSKEGA GRADU: Navdih za "Igro prestolov" in skrivno življenje netopirjev
Slovenija
CNN gradu, ki je zgrajen v ustju doline, na sredini 123 metrov visoke pečine, ni mogel opisati zgolj z besedo "veličastno", saj kot pravijo, je veliko več kot to. Knjiga Guinnessovih rekordov ga beleži kot največji jamski grad na svetu, prvič pa se je v zapisih pojavil leta 1202.
CNN ob tem izpostavi najbolj znano predjamsko zgodbo z zunanjim straniščem, kjer naj bi umorili roparskega barona Erazma Predjamskega, "lokalnega Robin Hooda". Leta 1480 je pribežal na grad, potem ko je v dvoboju umoril grofa Pappenheima, maršala carskega habsburškega sodišča. Habsburški cesar Friderik III. je zaukazal obleganje gradu, a je bil Erazem hudo iznajdljiv človek. Tako dobro je poznal skrivne rove, po katerih je lahko zapustil grad in se vanj vrnil, da mu je uspelo pripeljati sveže češnje iz Vipavske doline. Potem pa ga je izdal služabnik.
George R.R. Martin je grad obiskal leta 2011
George R.R. Martin
Ko je šel Erazem na stranišče, je služabnik v tretjem nadstropju prižgal svečo in to je bil znak nasprotnikom. Hip kasneje je zažvižgala topovska granata in ga ubila med veliko potrebo.
CNN ne pozabi omeniti, da je bila zgodba navdih ustvarjalcem "Igre prestolov", kjer je lord Tywin Lannister ustreljen s samostrelom v kopalnici. Njihovo pozorno oko je opazilo tudi, da imajo zadnji lastniki predjame, družina Windisch-Grätz, ki je do konca druge svetovne vojne grad uporabljala kot lovsko kočo, v grbu volka, pečat plemiške družine Stark. Avtor George R.R. Martin je Predjamski grad obiskal nekega večera junija 2011, ko se je mudil v Trstu.
Martin je v svojem blogu zapisal: "Na poti domov smo se ustavili v najbolj neverjetnem gradu, zgrajenem v ustju ogromne jame. Vsekakor je potrebno po tem oblikovati kakšen gradu v Westerosu."
Kot so zapisali pri CNN, sta zgodovina gradu in legenda le del izjemne privlačnosti. Da bi resnično razumeli povezanost človeka z naravo, je potrebno grad obiskati. Očitno je, da je bil grad namenjen varnosti in ne udobju. Je nepremagljiva trdnjava, vendar zaradi mraza in vlage v njem skorajda ni mogoče živeti. Prvotno si v grad moral priplezati po dveh lestvah, ki so jih lahko hitro umaknili. Šele kasneje je bil postavljen dvižni most.
Pod gradom je 8,7 km dolga kraška jama
Nekoč so obiskovalci v gradu najprej vstopili v sodno dvorano in če so imeli srečo, jim ni bilo treba dalje, saj je naslednji prostor soba za mučenje, kjer je še mogoče videti mučilne naprave. Sledi jedilnica, ki jo izolirajo pet metrov in pol debele stene, ogreva pa jo kuhinja. Seveda si je mogoče ogledati Erazmovo stranišče, kjer je namesto toaletnega papirja uporabljal slamo, posušen mah in ohrovtove liste, za vse ostalo pa je poskrbela gravitacija.
Še danes so v tretjem nadstropju gradu vidne line, skozi katere so oblegovalce gradu polivali z vrelim oljem in staljeno smolo. Najbolj topla soba je spalnica zraven terase, saj ima edina kamin, v njej pa so do 80. let prejšnjega stoletja prebivali oskrbniki gradu. Podstrešje je služilo kot razgledna točka in vojašnica, kjer je danes razstavljeno orožje. Od tukaj vodi prehod naravnost v mučilnico. Od tu pa je mogoče vstopiti tudi v notranjost jame.
Pod gradom je 8,7 km dolga kraška jama, ki si jo poleti mogoče ogledati z ustrezno jamarsko opremo in vodnikom, pozimi pa je zaprta zaradi kolonije netopirjev, ki se tukaj parijo in prezimujejo. CNN ne pozabi omeniti niti viteške sobe, znane po stropu, poslikanem z volovsko krvjo.
Za konec omeni tudi lipo na pokopališču Žalostne Matere Božje, ki jo je leta 1450 posvetil tržaški škof, saj legenda pravi, da je bila posajena na Erazmovem grobu.