Po več kot dveh letih, ki so jih potrebovali, da so katedralo po požaru očistili in zavarovali, se je leta 2021 začela obnova. Pred tem je vprašanje, kakšna naj bo bodoča podoba te pariške znamenitosti, ali nekaj sodobnega ali zvestoba izvirniku, postalo jabolko spora v Franciji. V razpravi med politiki in arhitekti je posredoval tudi Unesco z opozorilom, da je katedrala vpisana na seznamu svetovne kulturne dediščine.

Za obnovo strehe nad cerkveno ladjo in pevskim korom ter stolpa so uporabili debla več kot dva tisoč hrastov, starih od 100 do 200 let, pri obdelavi lesa pa so se držali metod, kot so jih uporabljali v srednjem veku. Nove tramove so obdelovali s sekirami, tako kot v času prvih gradbenih mojstrov. Hraste so posekali v približno 200 francoskih gozdovih. V sklopu prenove so vgradili tudi edinstven sistem za zamegljevanje, ki v primeru požara sprosti na milijone mikrokapljic vode. Katedrala je v sklopu obnove dobila tudi nekaj sodobne opreme, med drugim minimalistično oblikovana oltar in tabernakelj.

Po ponovnem odprtju ima katedrala Notre-Dame tri nove zvonove, vključno s tistim, ki je bil v času letošnjih poletnih olimpijskih iger v Parizu na stadionu Stade de France. Na njem je napis Pariz 2024.

Za obnovo katedrale so zbrali več kot 840 milijonov evrov, pri čemer je sredstva prispevalo 350.000 donatorjev iz 150 držav. Eden največjih donatorjev je bil francoski milijarder in vodja luksuzne skupine LVMH Bernard Arnault, ki je prispeval 200 milijonov evrov. Dosedanji stroški obnove znašajo približno 700 milijonov evrov. Preostala sredstva, pridobljena z donacijami - več kot 140 milijonov evrov - bodo porabili za odpravo škode, ki je na katedrali nastala že pred požarom. Tako nameravajo med drugim urediti okolico katedrale, kar naj bi stalo približno 50 milijonov evrov. Po pisanju dpa naj bi zasadili 160 dreves in uredili zelenice.

Požar se je sprožil 15. aprila 2019, uničil pa je leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolp iz 19. stoletja. Ogenj na srečo ni poškodoval številnih umetnin in orgel z 8000 piščalmi, ki so nekaj škode utrpele le zaradi dima. Pred plameni so uspeli obvarovati tudi trnovo krono, najpomembnejšo relikvijo v katedrali. Streha in zvonik Notre-Dame sta bila prekrita s približno 400 tonami svinca. Ta strupena težka kovina se je v požaru utekočinila in izparela, del pa se je verjetno stekel v tla v soseščini.

Las puertas de Notre Dame en París están abiertas nuevamente. pic.twitter.com/LflGUl2Ho7

— BACKUP-HUNTER????????✝️???? (@Bel31278Andres) December 8, 2024

Vzrok požara sicer še danes ni ustrezno pojasnjen. Pred uničujočim požarom je katedrala nazadnje utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni je prestala večinoma nepoškodovana.

Notre-Dame je eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče krepko čez deset milijonov obiskovalcev.