DANIJEL BEŠIČ LOREDAN: "Nisem tempirana bomba. Sem samo zelo iskren."

Piran

Medijska podoba ortopeda Danijela Bešiča Loredana je precej popačena. Kdor ga ima priložnost osebno spoznati, ugotovi, da sploh ni konflikten, kot bi ga nekateri želeli prikazati. Je samo zelo iskren. Prav iskreni nameni in želja soustvariti boljši jutri, predvsem pa urediti razmere v zdravstvu, so ga potegnili v politiko.

Politično ste se aktivirali že leta 2018, sicer s svojim gibanjem takrat niste uspeli prebiti parlamentarnega praga. Po štirih letih v politiko znova vstopate prek Golobovega Gibanja Svoboda. Vaša želja po političnem udejstvovanju torej v tem času ni zamrla?

Leta 2018 sem se aktiviral z lastnim gibanjem in lastno skupino ljudi ter absolutno brez denarja. Res nam ni uspelo čez parlamentarni prag, je pa uspeh, da smo zbrali nekaj sto ljudi in smo v tako kratkem času iz nič uspeli kandidirati in izpolniti vse zahteve. Zame je to bil neke vrste družbeni eksperiment, da vidim, kako družba gleda na take ljudi, kot sem jaz, povsem izven okvirjev oziroma 'out of the box'.

Da sem se znova aktiviral, je krivo predvsem stanje v družbi, ki je slabo. Tako razdvojeni še nikoli nismo bili, toliko sovražnega govora še nismo imeli. Še bolj pa me je h kandidiranju spodbudilo katastrofalno stanje v zdravstvu.

Ste se torej kot zdravnik čutili poklicanega, da se aktivirate?

Ko nam ljudje umirajo v čakalnih vrstah, ker ne pridejo do zdravljenja, čutim, da je treba urgirati. Je pa zagotovo delno prispeval tudi moj primer v šempetrski bolnišnici, kjer sem si želel delati in sem v obdobju zaprtja opravil več kot sto operacij. In če zdravnika, ki si želi delati, na brutalen način vržejo iz sistema, nekaj zagotovo ne štima.

Kako ste prišli v stik z dr. Robertom Golobom?

V začetku leta sem gostoval v oddaji 'Ena na ena' in kmalu zatem sem prišel v stik z Robertom Golobom. Pred tem ga nisem poznal. Na najinem prvem srečanju sva se pogovarjala kar tri ure. Na koncu sva si segla v roke in kar sva se takrat dogovorila, tudi danes drži. Gibanje in ljudje, ki jih spoznavam v tem mesecu, mi dajejo upanje, da je vendarle možno in da se da nekaj ukreniti. Smo ljudje, ki prihajamo iz stroke in katerim nam ni vseeno, da je stanje v državi takšno, kakršno je, zato si želimo nekaj spremeniti na bolje. 

Sami ste večkrat opozorili na nepravilnosti, ki se dogajajo v zdravstvu. Govorili ste o lobijih, deljenju vrtoglavih podkupnin z naslova nabave medicinske opreme. Vas še niso skušali utišati?

Dokler si marginalen, te pustijo pri miru. Zdaj pri Gibanju Svoboda vodim skupino za zdravstvo. Pripravili smo – po moji oceni – dober program, ki (če nam bo uspelo zmagati), bo v zdravstvu povzročil pozitivne spremembe. S temi spremembami bomo zagotovo trčili v interesne skupine in mnogi me opozarjajo, da se mi zdaj lahko kaj zgodi. Vendar sam še vedno upam, da v civilizirani družbi, v kakršni živimo, to ni možno. Grozili mi še niso, so me pa skušali utišati tako, da so mi v bolnišnici prepovedali delati in so nato skušali z nekim opominom vse to pomesti pod preprogo.

Nekateri o vas pravijo, da ste konfliktni, da ste se skregali že na več koncih in da zdaj ne bo prav veliko drugače …

Takšna je najbrž moja medijska podoba. Če vpišete moje ime v Googlov iskalnik, boste na eni strani našli moja opozarjanja na korupcijo, po drugi strani pa boste dobili vtis, da se obnašam nekontrolirano, da če mi nekaj ni po godu, znorim, vstanem in grem. Dejstvo je, da svoje načelnosti ne spreminjam. Če nekomu rečem, da je nor, je nor. Moja iskrenost ljudi včasih zmoti, a težko ostanem tiho, če vidim, da se nekomu godi krivica. Sem neposreden in to marsikomu ni všeč. Tudi znotraj ceha, v zdravniških krogih sem svoje mnenje marsikdaj povedal na glas in to seveda ni bilo vsem všeč.

Se z Robertom Golobom ne bosta skregala?

Z Robertom Golobom sva si dala roko. Vprašal me je tudi, kje je tista točka preloma, da vstanem in grem, ker ve, da sem načelen tip človeka. Povedal sem mu, da če zmagamo in bomo karkoli imeli z obstoječim predsednikom vlade, me več ni. Prav tako me v hipu več ne bo, če bodo v našo zgodbo vstopale neke stare struje oziroma interesne skupine, ki v zdravstvu obvladujejo dobavitelje in tok denarja. Če bo Robert Golob dopustil, da se te struje še naprej mešajo v zdravstvo, grem.

Ali ne bo to nepravično do vaših volivcev?

Če bi prišlo do tega, bo zadeva morala biti res huda. Zagotovo jo bom obelodanil in javno pojasnil, zakaj odhajam. Ljudje od mene pričakujejo, da bom izpolnil, kar jim zdaj obljubljam. Torej med drugim se zavzemam za boj proti korupciji in boljši položaj pacientov. Če tega ne bom mogel izpolniti, je prav, da to povem in grem.

Po vaših besedah je čutiti, da v to zgodbo vstopate z res iskrenimi nameni …

Če ne bi imel iskrenih namenov in če ne bi verjel, da skupaj z Robertom Golobom in močno ekipo lahko izpeljemo to zgodbo, se seveda za vstop v politiko ne bi odločil. Če bo Robert Golob predsednik vlade in če bom imel priložnost postati minister za zdravje z njegovim zaupanjem in močno ekipo, bom to vlogo prevzel stoodstotno in brezkompromisno, saj ne bom dovolil, da stvari še naprej tečejo dalje po istem toku.

Boste pa vseeno ostali tudi zdravnik?

To je bil tudi moj pogoj, da lahko še naprej delam, operiram in ustrezno skrbim za svoje paciente. Da, ostal bom še naprej tudi zdravnik.

Ste Izolan, ki kandidira v Piranu. Je to del strategije, da vendarle uspete presekati tukajšnjo dolgoletno rdečo trdnjavo?

Tako je, v Piranu kandidiram za višji cilj. Vsi dobro vemo, kaj se zadnja leta v piranski občini dogaja okoli županov in v občinskem svetu. Ljudje morajo uvideti, da se da delati drugače, da se da zgodbo obrniti na bolje. To lahko spremenijo samo tako, da gredo volit in izberejo drugo opcijo. Že zdaj. Kajti kandidati v vseh štirih volilnih okrajih Slovenske Istre želimo sestaviti močan regionalni odbor, ki bo združeval vse štiri občine in bo deloval povezano in celovito. Tako kot na nacionalnem si namreč tudi na lokalnem nivoju želimo županov s kompetencami in znanjem. V tej vlogi se vidim kot vezni člen med različnimi skupinami, ki si tako na lokalnem nivoju kot na državni ravni želijo živeti bolje.

Sicer je res, da sem Izolan, a od Izole do Pirana je 15 minut s kolesom in če tega območja ne znamo združiti in povezati, nismo naredili ničesar.