Splošni cilj investicije je obnova in izboljšano upravljanje morskih in obmorskih ekosistemov pod vplivom podnebnih sprememb. Slednje namreč vplivajo na evropske obalne regije preko štirih glavnih načinov: dvigovanja morske gladine, povečanja obalne erozije, obilnih padavin in izgube specifičnih habitatov. Solinskim habitatom grozijo poplave, lagunam erozija in vdor morske vode, medtem ko morski habitati tvegajo izgubo biodiverzitete, je uvodoma pojasnil direktor Krajinskega parka Strunjan Marko Starman.

Glavni izziv v Strunjanu je ohranjanje mokrišč, ki nudijo številne ekosistemske storitve, z vzpostavitvijo pogojev za obnovo ekosistemov solin in lagun. "Ukrepi so razviti za obnovo ključnih življenjskih okolij, ki jih ogrožajo podnebne spremembe v Krajinskem parku Strunjan, in sicer slano mokrišče – morska laguna s solinami," razlaga Starman. K obnovi obmorskih habitatov bo prispevala ureditev infrastrukture za uravnavanje primernega vodnega režima v laguni in solinah, ki so utrpeli veliko škodo zaradi dejavnikov podnebnih sprememb.

Strunjanske soline v zadnjih 10 letih utrpele veliko škode

Strunjanske soline, ki jih od morja lagune Stjuža in kanala potoka Roja odmejujejo visokomorski oz. visokovodni nasipi, so bile v zadnjih desetih letih večkrat prizadete zaradi negativnih vplivov podnebnih sprememb, poplav, višanja morske gladine in ujm. Obnova nasipa je tako edini ukrep, s katerim se lahko solinski ekosistemi oz. mokrišče solin obnovi. "Brez tega se bodo škodni dogodki še naprej dogajali in vsi habitatni tipi in vrste Natura 2000, ki so zaščiteni znotraj ekosistema solin, se zaradi sosledja poškodb ne morejo obnoviti," je jasen Starman. Obnova habitatnih tipov in vrst pa je pogojena s poplavno zaščito solin, torej da ne prihaja do nekontroliranega vdora padavinske ali morske vode.

Kot nadaljuje direktor krajinskega parka, so se škodni dogodki pričeli leta 2008, ko je morje doseglo koto 1,68 metra in mestoma prebilo nasipe, mestoma pa je voda vdirala na soline preko nasipov. Povzročena je bila velika škoda na solinarski infrastrukturi (kanalih, bazenih, notranjih nasipih). Poplave so se od leta 2008 do leta 2020 vrstile skoraj vsako leto.

V zadnjih trinajstih letih se je tako delalo na poplavni zaščiti solin. Vlada Republike Slovenije je avgusta 2009 sprejela sanacijski program za odpravo posledic škode, ki je nastala po visokem plimovanju. Prva sanacija nasipov rečice Roja je tako potekala v dolžini približno 200 metrov gorvodno od izliva strunjanske rečice v morje. Drugi del sanacije visokovodnih nasipov ob rečici Roja se je pričel leta 2016 in nadaljeval leta 2017 od mostu, ki zagotavlja dostop na pridobivalno območje Strunjanskih solin, pa do objekta Krajevne skupnosti Strunjan.

BONUS VIDEO: Kako so izolski prvošolčki preživeli prvi šolski dan?

V letih 2012 in 2013 je Javni zavod Krajinski park Strunjan saniral krajši del nasipa v okviru projekta Saltworks - Ekološko trajnostno vrednotenje solin med Italijo in Slovenijo 2011–2013, s katerim se je predvsem uredilo dostopno pot do objektov – uprave krajinskega parka.

Direkcija RS za vode je v letu 2019 prav tako investirala v obnovo ter dvig visokomorskih čelnih solinarskih nasipov, ki razmejujejo soline z odprtim morjem in z deli zaključila v mesecu novembru 2020.

Kako bo potekala sanacija?

Javni zavod Krajinski park Strunjan je leta 2020 prvič prejel sredstva Podnebnega sklada in obnovil tehnično manj zahteven del nasipa v dolžini 91 metrov – nasip A. V letu 2021 pa je potekala obnova še 180 metrov dolgega drugega dela kamnitega nasipa – nasip B. Za zagotovitev poplavne varnosti solin je potreben še dvig obstoječega ter pred leti obnovljenega kamnitega nasipa C z izravnavo višine zidu na enako koto do ostalih čelnih nasipov, pojasnjuje Starman. Investicija je vredna nekaj več kot 200.000 evrov.

Poleg solin bo z zaključno sanacijo nasipa protipoplavno zaščiten tudi Center za obiskovalce parka, kjer je uprava zavoda, in krožna učna pot oziroma povezovalna pešpot preko solin. Center za obiskovalce bo zato začasno zaprt, z rezervacijo termina pa je ogled solin in centra še vedno možen. Uprava parka bo v tem času delovala nemoteno, je še zaključil direktor.