Mitja Bricelj, so-koordinator za Kakovost okolja EUSAIR

V skladu z evropskim zelenim dogovorom je Evropska komisija 20. maja 2020 sprejela sporočilo o "Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vrnitev narave v naša življenja". Strategija poudarja potrebo po usklajenem omrežju zavarovanih območij, saj obstoječe ni dovolj veliko za zadostno zaščito biotske raznovrstnosti. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so spremembe rabe tal in morja, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen cilj je postaviti evropsko biotsko raznovrstnost na pot okrevanja do leta 2030, v korist narave, ljudi in podnebja.

Jadransko-jonska regija, kljub svoji izjemni biotski raznovrstnosti, sodi med najbolj ogrožene regije v Sredozemlju. Ohranjanje zdravih ekosistemov je ključno za zdravje ljudi, vodo, hrano, energijo ter podnebno in biološko varnost. Takšni ekosistemi so osnova za trajnostno rast in so v središču trajnostnega modrega gospodarstva. Evropska strategija za Jadransko-Ionsko regijo (EUSAIR) si prizadeva reševati okoljske izzive makroregije in prispevati k izvajanju okoljskega pravnega reda EU, vključno s Strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

S pomočjo izvajalske strukture, ki je Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola), Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility point, nudi podporo članom tematskih skupin, zlasti v stebru "Kakovost okolja". Le- ta stremi k zagotovitvi dobrega okoljskega in ekološkega stanja morskega in obalnega prostora ter k zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemskih storitev v EU.

Primarna naloga partnerja je, da koordinatorjem stebra  (Ministrstvo za naravne vire in prostor Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje Bosne in Hercegovine) in vsem sodelujočim državam in partnerjem EUSAIR, v okviru stebra "Kakovost okolja" pomaga pri oblikovanju skupnih idej in projektov glede ključnih izzivov varovanja okolja in morja z zaledjem.

Z namenom podpore Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je Občina Izola v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor marca 2024 v Bruslju organizirala pomemben dogodek z naslovom: "Biodiverziteta in zaščita morja v strategiji EUSAIR kot prispevek k Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030". Udeležilo se ga je več kot 50 predstavnikov iz različnih držav in sektorjev, ki so prisluhnili prispevkom iz Evropske komisije ter iz Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Tunizije, Španije in Slovenije. Dogodek je potekal v okviru projekta Podporne točke za EUSAIR, ki ga sofinancira program Interreg IPA ADRION 2021-2027.

Dogodek je prispeval k implementaciji ambiciozne Strategije, ki predvideva 30-odstotno zaščito morij in 10-odstotno striktno zaščito morij, kar pomeni prepoved vsakega lovljenja morskih organizmov v teh 10 odstotkih morja za ohranjanje skupnih ekosistemov. Program dogodka je bil usklajen s sinergijami okoljskega programa Združenih narodov za Sredozemski akcijski načrt (UNEP/MAP) in je prispeval k oblikovanju trajnostne prihodnosti ekosistemov.

Dogodek je uvodoma odprl David Brozina, veleposlanik-namestnik stalnega predstavnika in predstavnik odbora "COREPER I", ki je izpostavil pomen Akta o obnovi habitatov za dosego ciljev biodiverzitete 2030 ter nujnost skupnega sodelovanja znotraj EUSAIR. Dr. Mitja Bricelj, koordinator tematskega stebra 3 - Kakovost okolja v sklopu strategije EUSAIR, je predstavil prispevek Portoroške deklaracije zasedanja COP23 in strategije EUSAIR k EU strategiji za biotsko raznovrstnost, in med drugim poudaril: "V Sloveniji smo v okviru predsedovanja Barcelonski konvenciji, pripravili predlog za vse države EUSAIR, ki je plod slovenskega znanja. Po našem mnenju, platforma stebra kakovosti v EUSAIR predstavlja primerno platformo za tovrstne pogovore. Ti pogovori pa pomagajo državam, da razmislijo o čezmejnih zavarovanih območjih tudi izven teritorialnih voda, saj ekosistemi ne priznavajo meja."

Sledili sta predstavitvi Dr. Mitje Grbca in mag. Marka Starmana o vzpostavitvi mreže zavarovanih morskih območij, ter Humberta Delgade Rose, direktorja za biotsko raznovrstnost na Generalnem direktoragu (GD) za okolje Evropske komisije, ki je izpostavil pomen zaščitenih morskih območij za ekosistemske storitve: "Zaščitena morska območja zagotavljajo pomemben del ekosistemskih storitev, ki so ključne za življenje, zdravje in razvoj ljudi. Pomembna so tudi za ribiče in modro gospodarstvo, saj je dobro dokazano, da učinek prelivanja okoli prepovedanih območij in strogo varovanih območij povečujejo ribolovne možnosti. Dober primer za to je Jadran okoli Jabuke/Pomo, kjer se zlasti nove generacije ribičev zavedajo prednosti zavarovanega območja za njihovo dejavnost".

Države, ki si prizadevajo postati del Evropske unije so na dogodku predstavljali strokovnjaki, ki so zbranim predstavili Program upravljanja obalnega območja (CAMP). G. Senad Oprašić, je v vlogi EUSAIR so-koordinatorja stebra usmerjevalne skupine TSG3, predstavil Program upravljanja obalnega območja Bosne in Herzegovine, medtem, ko sta ga. Tamara Brajović in ga. Djurdjina Bulatović z Ministrstva za ekologijo, prostor in urbanizem Črne Gore predstavili Program upravljanja obalnega območja Črne Gore.

Dr. Peter Mackelworth, iz organizacije Marine Institute, je podal pomembne vpoglede o pomorskem prostorskem načrtovanju, medtem ko je Maria Garcies i Ramon, visoka predstavnica Konference obrobnih obmorskih regij (CPMR), predstavila vlogo regionalnih oblasti pri ohranjanju biodiverzitete.

Ob koncu dogodka je spregovoril tudi g. Gilles Kittel-a z Generalnega direktorata Evropske unije za regionalno politiko in mesta, ki je izpostavil ključno vlogo makroregij v Evropski uniji, saj te omogočajo, da se države članice in nečlanice združijo pri reševanju skupnih izzivov. Poudaril je tudi, da sta Slovenija in Hrvaška pri ohranjanju biodiverzitete posebej uspešni, kar potrjujejo tudi najnovejši podatki.

Tematsko usmerjevalna skupina za Kakovost okolja v okviru EUSAIR se je tako tudi tokrat izkazala kot odlična platforma za sodelovanje in naslavljanje tovrstnih tem z Evropsko komisijo.