Na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper so v sodelovanju z Gledališčem Koper in ob 30. obletnici ustanovitve organizirali dogodek v okviru SProščenih POgovorov o ZNAnosti – SPOZNAJ. Dogodek je osvetlil zgodovinski razvoj in vpliv znanstvene ter raziskovalne skupnosti v Istri ter zbral ključne akterje, ki so s svojim delovanjem oblikovali raziskovalno, akademsko in kulturno krajino tega območja.
DO MOČNIH TEMELJEV ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJA NA PRIMORSKEM: Dogodek 'SPOZNAJ' kot obeležje 30-letnice ZRS Koper (FOTO, VIDEO)
Koper
Na dogodku, ki ga je povezoval dr. Tilen Glavina, namestnik direktorja ZRS Koper in zgodovinar, so ugledni govorniki delili svoje osebne in strokovne izkušnje. Prof. dr. Lucija Čok, prva direktorica ZRS Koper, prva ministrica za šolstvo, znanost in šport v vladi Republike Slovenije in prva rektorica Univerze na Primorskem (UP), je poudarila, da je bilo ZRS pravo "inkubatorsko jedro", kjer so se v slovenski Istri začele povezovati izobraževalne in raziskovalne pobude, ki so pripeljale do ustanovitve UP. Ob tem je izpostavila pomen podpore lokalne skupnosti in sodelovanja intelektualcev, kar je pripeljalo do institucionalnega razvoja na tem območju.
Prof. dr. Livio Jakomin, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Piranu in eden od pobudnikov za ustanovitev UP, je spomnil na zgodovinske izzive Primorske in pomanjkanje možnosti za izobraževanje na tem območju. Njegove besede so osvetlile težko prehojeno pot Primorcev, ki so dolgo hrepeneli po dostopu do višje izobrazbe in gospodarskega razvoja.
Akademik Jože Pirjevec, prvi akademik na UP in zgodovinar na ZRS Koper, je poudaril svojo vizijo intelektualnega središča v Kopru, ki bi bilo enakovredno italijanskim univerzam na drugi strani meje. Pri tem se je zahvalil vsem, ki so mu omogočili sodelovanje pri tej zgodovinski pobudi, ki je zanj predstavljala pomembno intelektualno rast.
Prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in zgodovinar, pa je izpostavil pomen decentralizacije akademskega življenja v Sloveniji, ki jo je podprla tudi ljubljanska akademska skupnost. Spomnil je, da so številne pobude že dolgo pred osamosvojitvijo Slovenijo nagibale k ustanovitvi novih visokošolskih institucij, kar je v veliki meri pripomoglo k sedanjemu stanju v slovenski Istri.
Na dogodku je spregovoril tudi prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper in kineziolog, ki je izpostavil model simbioze med raziskovalnim in univerzitetnim delom, kot idealen temelj akademske skupnosti. Opozoril je, da tovrstna struktura omogoča neposreden prenos najnovejših raziskovalnih dognanj v študijski proces in krepi raziskovalno-izobraževalni potencial lokalne skupnosti.
Dogodek 'SPOZNAJ' je izpostavil pomembnost sodelovanja in vztrajnosti, ki so vodili do ustanovitve močnih raziskovalnih institucij in visokošolskih programov na Primorskem, kar omogoča prihodnjim generacijam dostop do kakovostne znanosti in izobraževanja v domačem okolju.