Hrvaška vlada je na današnji seji zunanjemu ministrstvu podelila 30.000 evrov iz proračunske rezerve, da bi v celoti poplačali hrvaške obveznosti do arbitražnega postopka za določitev meje s Slovenijo. Hrvaški premier Zoran Milanović je ob tem poudaril, da bodo z arbitražo rešili dolgoletni spor s sosednjo državo.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je izpostavila, da so stroški arbitraže o meji s Slovenijo visoki, s čimer se je strinjal tudi premier Milanović. A pojasnil je tudi, da bodo z arbitražo prekinili večletna prerekanja v pogajanjih o meji s Slovenijo.
Stroški postopka na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu predstavljajo le del denarja, ki ga bosta državi plačali za arbitražo. Hrvaški mediji so ocenili, da bosta obe porabili po približno pet milijonov evrov, večinoma za tuje odvetnike.
Milanović je danes spomnil tudi, da nima Hrvaška podpisanega sporazuma o meji niti z eno izmed nekdanjih jugoslovanskih republik. Poleg Slovenije meje niso uredili ne s Srbijo ne z BiH ne s Črno goro, s katero ima Hrvaška zgolj začasni sporazum.
Postopek pred predstavitvijo argumentov
Razsodbo arbitražnega sodišča bo težko pričakovati že letos, je pa bolj verjetno, da bo odločitev padla v prvi polovici prihodnjega leta. Ta bo končna in obvezujoča za obe strani.
Arbitražni postopek o meji med Slovenijo in Hrvaško je sicer pred neposrednim predstavljanjem argumentacije obeh držav arbitražnim sodnikom. Arbitražno sodišče še ni določilo datuma, kdaj se bodo začeli ustni zagovori, bi pa do tega lahko prišlo že v kratkem.
Državi sta v skladu z arbitražnim sporazumom 11. februarja lani izmenjali memoranduma za arbitražo o meji, v katerih sta predstavili svoje poglede glede poteka meje med državama, devet mesecev kasneje, 11. novembra, pa še odgovore na ta stališča oziroma protimemoranduma.
Prioritete so jasne
Zaradi tajnosti arbitražnega postopka podrobnosti o predstavljenih stališčih strani niso znane, a je iz zgodovine spora jasno, da si Slovenija prizadeva predvsem za celovitost Piranskega zaliva in prost dostop do odprtega morja.
Zagreb temu nasprotuje in vztraja pri morski meji po sredini Piranskega zaliva, ker meni, da Slovenija nima pravice do neposrednega stika svojega teritorialnega morja z odprtim morjem. Spornih je tudi več točk na kopnem, na primer zaselki na levem bregu Dragonje ali potek meje na Muri.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je sicer pomladi lani ocenil, da Hrvaška v svojih stališčih nima "nerazumnih zahtev", potem ko so nekateri mediji poročali, da Hrvaška zahteva celo Portorož.
Regional priporoča
Zadnje iz goriške
Več kronike
Novo iz Slovenije
SDS ZA RAZREŠITEV FINANČNEGA MINISTRA: Vložili že osmo interpelacijo v Golobovem mandatu
N.J.
-
danes ob 12:45